Biodistribucija plazmida phIL12 po genskem elektroprenosu v kožo pri prašičihBelingar, Karolina (Avtor) Accetto, Tomaž (Mentor) Jesenko, Tanja (Komentor) genska terapijagenski elektroprenosplazmid phIL12biodistribucijaprašičiGenska terapija, natančneje genski elektroprenos (GET), predstavlja nov nevirusni pristop za bolj lokalizirano dostavo terapevtskih učinkovin v tkiva, s čimer se zmanjša njihova sistemska toksičnost. Plazmid, ki nosi zapis za humani interlevkin-12 (phIL12), je trenutno v klinični študiji faze I pri bolnikih z bazalnoceličnim karcinomom v predelu glave in vratu (Clinicaltrials.gov: NCT05077033). Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti biodistribucijo plazmida phIL12 v organih prašiča po genskem elektroprenosu v različnih časovnih točkah (7, 14 in 28 dni), kar smo storili z ugotavljanjem števila kopij plazmida phIL12 s qPCR. Pokazali smo, da je plazmid phIL12 po genskem elektroprenosu prisoten v vseh preučevanih organih/tkivih, z izjemo ne-drenažnih bezgavk Lnn.subiliaci. Zadrževalni čas plazmida v večini organov (jetrih, ledvicah, drenažnih površinskih plečnih bezgavkah Lnn. cervicales superficiales dorsalis, vranici, jajčniku, očesu in pljučih) je 7 dni. Mednje sodi tudi jajčnik, kar je pri genski terapiji pomembno, saj se vnesen genski material ne sme prenesti na naslednje generacije. V vzorcih srca, možganov, kože na mestu elektroprenosa in kože z oddaljenega mesta pa smo plazmid zaznali tudi v zadnji časovni točki (28 dni). Elektroprenos s ploščatimi elektrodami je privedel do 3-krat večjega števila kopij plazmida pri največji uporabljeni koncentraciji plazmidne DNA (2 mg/mL) po 7 dneh v primerjavi z igelnimi elektrodami, a razlika ni bila statistično značilna (p > 0,05).[K. Belingar]20232023-09-16 07:16:02Magistrsko delo/naloga150343sl