<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150332"><dc:title>Vrednotenje relevantnih lastnosti lesenih lepljencev po treh letih izpostavitve na prostem</dc:title><dc:creator>Furlan,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šega,	Bogdan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lepljenci</dc:subject><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>vrsta lesa</dc:subject><dc:subject>naravno staran les</dc:subject><dc:subject>tlačna trdnost</dc:subject><dc:subject>strižna 
trdnost</dc:subject><dc:subject>delaminacija lepilnega spoja</dc:subject><dc:subject>upogib</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>lepila – PVAc</dc:subject><dc:subject>PUR</dc:subject><dc:subject>MUF</dc:subject><dc:subject>izpostavitev na prostem</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo ovrednotili relativne lastnosti lepljencev po treh letih izpostavitve na terenskem polju Oddelka za lesarstvo. Za primerjavo smo uporabili pridobljene podatke iz enoletne izpostavitve in referenčne vzorce brez izpostavitve, ki jih je v svojem diplomskem delu pridobil Jure Jelšnik. Testirali smo smrekove, bukove in macesnove lepljence ter masivno smrekovino. Za lepljenje smo uporabili PVAc-, MUF- in PUR-lepila, nekatere vzorce pa smo še površinsko obdelali z debeloslojnima premazoma Silvanolin in Silvacera. Zanimala nas je sprememba mehanskih in vizualnih lastnosti po treh letih izpostavitve. Razkroj smo ocenili po standardu SIST EN 252. Mehanske lastnosti smo določili z univerzalnim testirnim strojem Zwick Roell Z100. Izvedli smo test tlačne in strižne trdnosti, delaminacijo lepilnih spojev in upogib lepljenca. Po treh letih izpostavitve smo pri vseh testih ob primerjavi s prejšnjimi leti opazili padce pri vseh vrednostih. Termično modificirana bukev je močno popokala in tudi razpadla. Lepljencem, ki so bili zlepljeni s PVAc-lepili, se je strižna trdnost poslabšala, v nekaterih primerih je lepilo celo popolnoma popustilo. Lepljenci s površinsko obdelavo so bolje prestali izpostavitev na prostem kot lepljenci brez površinske obdelave.</dc:description><dc:publisher>[A. Furlan]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-16 07:15:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150332</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>