Ruska politika v Jugovzhodni Evropi v 19. stoletju: vpliv na slovanske narode Osmanskega imperijaGlušič, Urša (Avtor) Stergar, Rok (Mentor) Ruski imperijbalkanska politikaOsmanski imperij19. stoletjeslovanske državeV 19. stoletju je Ruski imperij vodil aktivno zunanjo politiko na področju Jugovzhodne Evrope. Območje je imelo pomemben strateški pomen, saj je iz Črnega morja skozi ožini Bospor in Dardanele to edini ruski izhod v toplo morje na Evropskem prostoru. Ob slabljenju Osmanskega imperija so se evropske velesile spustile v spopad za vpliv in ozemlja na tem območju, pri čemer so glede na trenutne interese včasih stremele k ohranjanju imperija, spet drugič so razpravljale o njegovem razkosanju. Balkanski narodi Osmanskega imperija so v teh kaotičnih razmerah skušali doseči najprej avtonomijo, nato pa organizacijo neodvisnih držav. Ta diplomska naloga se osredotoča na rusko balkansko politiko, poleg njenih splošnih ciljev, nalog in okoliščin, ki so nujne za razumevanje dogajanja, se ukvarja z njenim vplivom na slovanske narode Osmanskega imperija in njihovo doseganje nacionalnih ciljev. Izpostavljene so rusko-osmanske vojne, v času katerih je pogosto prišlo do trajnih sprememb v Jugovzhodni Evropi. Prikazana je vloga ruske diplomacije in vojaške prisotnosti pri ključnih dogodkih ob osamosvajanju narodov, na primer srbski vstaji ali bolgarskem uporu ter ostale povezave največje slovanske in pravoslavne države Ruskega imperija z manjšimi pravoslavnimi južnoslovanskimi narodi – Srbi, Črnogorci in Bolgari v Osmanskem imperiju.U. Glušič20232023-09-15 07:47:02Diplomsko delo/naloga150221sl