<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150210"><dc:title>Izzivi v domovih starejših občanov med epidemijo covida-19: pogled študentov vključenih v 'covid odprave'</dc:title><dc:creator>Kozina,	Adriana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čehovin Zajc,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>SARS-CoV-2</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo starejših</dc:subject><dc:subject>obvladovanje okužb</dc:subject><dc:subject>'covid odprave'</dc:subject><dc:description>Uvod: Epidemija covida-19 je močno zaznamovala življenje stanovalcev in delo zaposlenih v domovih starejših občanov. Namen: Namen raziskave je bil preučiti izzive za zaposlene in stanovalce v domovih starejših občanov med epidemijo covida-19 v Sloveniji, kot so jih zaznavali študentje zdravstvenih ved, ko so bili vključeni v delo v okviru t. i. 'covid odprav'. Metode dela: Uporabili smo integrativni raziskovalni pristop. Izvedli smo deset pol-strukturiranih poglobljenih intervjujev z devetimi študenti, vključenimi v delo v 13 domovih starejših občanov med epidemijo covida-19 in opravili analizo vsebine s programom NVivo. Za ugotavljanje povezav med dejavniki, smo vse študente, vključene v 'covid odpravo' povabili k izpolnitvi ankete in zbrali odgovore 83 študentov (53 % vseh študentov vključenih v 'covid odprave'). Podatke smo statistično analizirali s programom SPSS Statistic 27. Z metodo glavnih komponent smo iz večjega števila indikatorjev pridobili manjše število glavnih komponent. Z multivariatno linearno regresijo smo preverjali kako so z oceno uspešnosti spoprijemanja z epidemijo covida-19 povezani resursi, organiziranost dela zaposlenih in prebivanja stanovalcev ter izvajanje ukrepov. Naredili smo tudi analizo vsebine odgovorov na odprta vprašanja v anketi, s katerimi smo preverjali  rezultate analize vsebine intervjujev na večjem vzorcu. Rezultati: Največji izzivi v domovih starejših občanov med epidemijo covida-19 so bili  a) neustrezni prostorski resursi, pomanjkanje ustrezno izobraženega kadra in slabša kakovost osebne varovalne opreme na področju resursov b) pomanjkanje jasnih smernic in težave pri zagotavljanju kakovostnega prebivanja stanovalcev ob implementaciji ukrepov na področju organiziranosti dela in prebivanja stanovalcev in c) pomanjkanje znanja in doslednosti zaposlenih na področju izvajanja ukrepov. Multivariatna linearna regresija je pokazala, da sta z oceno uspešnosti spoprijemanja z epidemijo covida-19 v domovih za starejše občane statistično značilno linearno povezani komponenti 'Odkrivanje okužb in organizacija prostorov za zaposlene' ter 'Organizacija izolacije in prebivanja stanovalcev'. Razprava in zaključek: Epidemija covida-19 je pokazala nepripravljenost domov starejših občanov na izbruh epidemij bolezni kot je covid-19. Na podlagi rezultatov raziskave se lahko za prihodnost ustrezneje pripravijo na podobne situacije z zagotavljanjem ustreznih resursov (materialnih, kadrovski in prostorskih) in načrtov za delo, ki jih morajo poznati tudi zaposleni.</dc:description><dc:publisher>[A. Kozina]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-15 07:46:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150210</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
