<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150201"><dc:title>Vloga prostočasnih aktivnosti pri osebah z demenco</dc:title><dc:creator>Gabršek,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>kognitivni upad</dc:subject><dc:subject>smiselne aktivnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Delovni terapevti imajo zelo pomembno vlogo pri vključenosti oseb z demenco v prostočasne dejavnosti. Slednja prispeva k zaviranju kognitivnega upada in boljši kakovosti življenja. Poleg vključenosti sta pomembni tudi izbira smiselnih prostočasnih dejavnosti in njihova pogostost. Pomembno je, da posameznik dejavnost izbere sam, saj lastna izbira prispeva k ohranjanju identitete. Prostočasne dejavnosti torej pomembno izboljšujejo kakovost življenja, saj zmanjšujejo posledice, ki jih ta bolezen prinaša, osebe z demenco pa ostanejo fizično aktivnejše in se vključujejo v dejavnosti, ki jim nekaj pomenijo. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, katere prostočasne dejavnosti so najuspešnejše pri ohranjanju kognitivnih funkcij in kakšen je pomen uporabnikovega interesa pri izbiri prostočasnih dejavnosti. Metode dela: Iskanje je obsegalo literaturo od leta 2000 dalje, potekalo pa je v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed, Cinahl, Web of Science in Academia.edu. Uporabili smo naslednje ključne besede: demenca ALI Alzheimerjeva bolezen ALI osebe z demenco ALI kognitivne funkcije IN prostočasne aktivnosti ALI vključenost v prostočasne aktivnosti IN možnost izbire, učinki, delovna terapija ALI delovni terapevt. Uporabili smo besede v slovenskem in angleškem jeziku. V analizo vsebine je bilo vključenih sedem virov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Ocenili smo tudi relevantnost in moč dokazov. Rezultati: Z analizo in sintezo smo oblikovali štiri teme, in sicer vključenost v prostočasne dejavnosti, upoštevanje uporabnikovega interesa, pogostost prostočasnih dejavnosti in učinkovite prostočasne dejavnosti. Razprava in zaključek: Prostočasne dejavnosti osebam z demenco nudijo številne koristi. Zavirajo kognitivni upad, kar je glavni cilj obravnave, znižujejo stres, povečujejo samozavest ter izboljšujejo spomin, psihofizično zdravje, splošno počutje in kakovost življenja. Med najučinkovitejše spadajo miselne, socialne in fizične prostočasne dejavnosti. Miselne so na prvem mestu, saj so se izkazale za najbolj učinkovite pri zaviranju  kognitivnega upada in ohranjanja kognitivnih funkcij, na zadnjem mestu pa fizične, ki s svojimi lastnostmi zavirajo kognitivni upad, ampak je narejeno še premalo raziskav, da bi potrdilo, če imajo fizične dejavnosti učinek potreben za osebe z demenco. Pri izbiri prostočasnih dejavnosti oziroma odkrivanju uporabnikovih interesov je zelo pomembno sodelovanje delovnega terapevta in uporabnika. V prihodnosti je potrebnih več raziskav na področju prostočasnih dejavnosti, saj je večina literature povezana z delovnoterapevtsko obravnavo, ki ne vključuje tega področja.</dc:description><dc:publisher>[K. Gabršek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-15 07:45:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>