<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150162"><dc:title>Samooskrba s hrano</dc:title><dc:creator>Livk,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Miklavc,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>industrijsko oblikovanje</dc:subject><dc:subject>biofilija</dc:subject><dc:subject>samooskrba</dc:subject><dc:subject>hortikultura</dc:subject><dc:subject>vertikalni vrt</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:description>Včasih so veliko hrane pridelali doma na tradicionalni način, vendar je bila pridelava zelo odvisna od vremenskih in okoljskih dejavnikov. Danes, v razvitem svetu, pridelava tehnično ni več tehnološko problematična, saj je uveljavljen model masovne proizvodnje, vendar s tem pridobimo tudi več manj kvalitetne hrane. Intenzivna prehrambena industrija tudi zelo ne-trajnostno obremenjuje okolje.
Namen te naloge je, da bi vsaj del hrane lahko pridelali sami s pomočjo inteligentnih sistemov.
Z napredkom tehnologije je pridelava hrane v umetnem okolju možna, s pomočjo inteligentnih sistemov pa je lahko vzgajanje veliko bolj preprosto in ne potrebuje stalne nege.
Naloga omogoča pridelavo sveže hrane doma vsem, ki nimajo možnosti pridelovati sveže hrane na polju, ali vrtu na običajen način. To so v glavnem lastniki stanovanj. Naloga poleg domačega okolja ne izključuje tudi ustanov, kot so bolnišnice, šole, podjetja, ali turistični objekti.
Prednosti tovrstne umetne pridelave hrane so vzgajanje ne glede na sezono, ali atmosferske vplive. Dolgoročne pozitivne posledice so lahko avtonomna rast, popestritev življenjskega okolja, lokalno pridelana cenejša zdrava hrana in manjša obremenitev okolja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-14 09:00:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150162</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
