Geokemične značilnosti metamorfnih kamnin v Severnih KaravankahFariselli, Sebastian (Avtor) Šoster, Aleš (Mentor) Dolenec, Matej (Komentor) kontaktno–metamorfne kamnineŠtalenskogorska serijageokemijaproveniencatektonsko okolje odlaganjaObravnavane kontaktno–metamorfne kamnine iz Karavanške magmatske cone in metamorfni skrilavci iz Štalenskogorske serije predstavljajo izrinjen del paleozojske podlage, ki v Sloveniji izdanja na območju Severnih Karavank. V okviru te naloge smo petrografsko in geokemično opredelili te kamnine ter jim s pomočjo pridobljenih podatkov določili provenienco in tektonsko okolje odlaganje protolita. Rezultati optične mikroskopije so pokazali, da kontaktno–metamorfne kamnine, med katere uvrščamo filite in kordieritne skrilavce, vsebujejo največ kremena, ki mu po zastopanosti sledijo sljude, kordierit in plagioklazi. Metamorfne skrilavce Štalenskogorske serije večinoma gradi drobnozrnata osnova iz sericita v kateri so zrna plagioklazov, kremena in sljud. Izračuni CIA, CIW in PIA indeksov nakazujejo na to, da so bili protoliti kontaktno–metamorfnih kamnin in metamorfnih skrilavcev podvrženi zmernemu preperevanju, ki v obeh primerih sledi trendu prepervanja za granodiorit. Razmerja med nemobilnimi prvinami pričajo o protolitu felzičnega značaja obravnavanih kamnin. Felzično provenienco obeh litologij potrjujejo tudi strmi LREE segmenti z visokimi (La/Yb)N razmerji, nefrakcionizirane HREE in izrazito negativne Eu anomilje. Primerjava geokemičnih podatkov kordieritnih skrilavcev, filitov in metamorfnih skrilavcev s podatki o kamninah iz različnih provenienčnih tipov je pokazala, da je odložen sediment predstavljal mešanico materiala izvirajočega iz stare zgornje kontinentalne skorje in materiala izvirajočega iz mladega diferenciranega loka. Trikotna diskriminacijska diagrama La–Th–Sc in Th–Sc–Zr/100 ter primerjava slednih prvin preučevanih kamnin z vrednostmi slednih prvin iz različnih tektonskih okolij so pokazali, da so se izvorni sedimenti obravnavanih litologij odložili v prostoru v bližini kontinentalnega magmatskega loka. Glede na predhodne raziskave in pridobljene podatke so se sedimenti iz katerih so nastali filiti in kordieritni skrilavci odlagali v času od zgornjega kambrija do spodnjega ordovicija na pasivnem robu severne Gondvane. Sedimenti iz katerih so nastale kamnine Štalenskogorske serije so se glede na biostratigrafske podatke odlagali kasneje v času od spodnjega do zgornjega devona. Sedimentacijsko okolje je predstavljal poglabljajoč se zaločni bazen na območju Galatijskih terenov.S. Fariselli20232023-09-14 09:00:15Diplomsko delo/naloga150153sl