<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150113"><dc:title>Kakovost življenja žensk z zdrsom medeničnih organov</dc:title><dc:creator>Kenda,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>zdrs pelvičnih organov</dc:subject><dc:subject>mišice medeničnega dna</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja žensk</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdrs medeničnih organov ima velik vpliv na kakovost življenja žensk, saj jim lahko
predstavlja psihološki stres ter vpliva na njihovo samopodobo in spolno funkcijo. Namen:
V diplomskem delu smo predstaviti vzroke in posledice zdrsa, ter raziskali njegov vpliv na
kakovost življenja žensk, zlasti na psihosocialno stanje ter vlogo medicinske sestre pri
obravnavi žensk s takšnimi težavami. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela
s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo
smo pridobili v podatkovnih bazah Medline (PubMed), CINAHL in Cochrane Library. V
analizi uporabljeni članki so bili objavljeni med letoma 2013 in 2022. Za iskanje smo
uporabili iskalne pojme zdrs medeničnih organov IN preventiva/pelvic organ prolapse AND
prevention, zdrs medeničnih organov IN kakovost življenja/pelvic organ prolapse AND
quality of life, zdrs medeničnih organov IN spolna funkcija/pelvic organ prolapse AND
sexual function, zdrs medeničnih organov IN spolno zdravje/pelvic organ prolapse AND
sexual health, zdrs medeničnih organov IN samopodoba/pelvic organ prolapse AND body
image, zdrs medeničnih organov IN vloga medicinske sestre/pelvic organ prolapse AND
nurse role. Rezultati: Ugotovili smo, da najučinkovitejši načini preventive zdrsa medeničnih
organov vključujejo zdrav življenjski slog, uravnoteženo prehrano, redno telesno vadbo
(npr. vaje mišic medeničnega dna), opustitev kajenja ter obvladovanje kroničnega kašlja.
Zdrs vpliva na kakovost življenja, saj otežuje izvajanje vsakodnevnih dejavnosti in
vključevanje v javno življenje, vpliva na samopodobo, samozavest ter spolno in duševno
zdravje. Stigma, povezana z zdrsom, lahko povzroči zadrego, izolacijo in odložitev iskanja
zdravniške pomoči. Medicinska sestra deluje v multidisciplinarnem timu, sodeluje pri
začetni obravnavi, ženske opolnomoči za aktivno sodelovanje, zagotavlja varno okolje za
odprt pogovor, skrbi za promocijo zdravja, preventivo ter kakovostno zdravstveno oskrbo
preko raziskovanja in izobraževanja. Razprava in zaključek: Preventiva je ključnega
pomena za ohranjanje zdravega medeničnega dna in organov ter za izboljšanje kakovosti
življenja žensk, saj zdrs vpliva na njihovo samopodobo, samozavest, spolno funkcijo in
splošno počutje. Medicinska sestra lahko veliko prispeva pri preventivnih dejavnostih,
diagnostičnih postopkih in zdravljenju, učenju in promociji ter ozaveščanju javnosti.
Ženskam nudi varno okolje, jih spodbuja k odprtim pogovorom in se zavzema za
zadovoljitev njihovih potreb in želja.</dc:description><dc:publisher>[T. Kenda]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-14 07:46:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
