Analiza preživetja in okrevanja dreves po žledolomuNovak, Alen (Avtor) Roženbergar, Dušan (Mentor) žledolomujmamortalitetaepikormski poganjekodganjanjeAnalizirali smo preživetje in okrevanje dreves po žledolomu, ki se je zgodil med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Analizo smo izvedli 9 vegetacijskih dob po žledolomu, ter primerjali nekatere rezultate z analizo, ki je bila izvedena 3 vegetacijske dobe po omenjeni ujmi. Na dveh različnih lokacijah po Sloveniji, kjer so že bile izvedene meritve leta 2017, smo na vsaki lokaciji v več vzporednih transektih postavili 20 raziskovalnih ploskev. Skupno smo analizirali 406 dreves. V analizo so bile uvrščene 4 drevesne vrste in sicer: bukev, gorski javor, graden in pravi kostanj. Ugotovili smo, da se je v primerjavi z letom 2017 mortaliteta povečala in sicer pri bukvi za 3,7 %, gorskemu javorju za 3,6 %, pravemu kostanju za 2,4 % ter gradnu za 16,7 %. Z večanjem prsnega premera se je mortaliteta zmanjševala, prav vsa odmrla drevesa pa so enako, kot pri popisu iz leta 2017 imela več kot 75 % poškodovane krošnje. Ugotovili smo tudi, da se je številčnost epikormskih poganjkov na deblu pri drevesih v povprečju zmanjšala, v krošnji pa povečala, ter da se je dolžina poganjkov povečala tako na deblu kot v krošnji. Vpliva stopnje poškodovanosti na odganjanje na deblu nismo zaznali, ugotovili pa smo, da so drevesa z manjšimi poškodbami imela večjo jakost odganjanja poganjkov v krošnji.[A. Novak]20232023-09-13 08:15:47Diplomsko delo/naloga150020sl