<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150019"><dc:title>Taylorjevo pravilo in njegovo upoštevanje s strani Evropske centralne banke</dc:title><dc:creator>Šavli,	Karolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Istenič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Taylorjevo pravilo</dc:subject><dc:subject>obrestne mere</dc:subject><dc:subject>inflacija</dc:subject><dc:subject>Evropska centralna banka</dc:subject><dc:subject>inflacijska vrzel</dc:subject><dc:subject>proizvodna vrzel</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga analizira upoštevanje Taylorjevega pravila v monetarni politiki Evropske centralne banke. Za potrebe analitičnega dela naloge so najprej podrobno predstavljeni Evropska centralna banka, inflacija, proizvodna učinkovitost in Taylorjevo pravilo. Podatki jasno prikazujejo, da se je Evropska centralna banka Taylorjevega pravila v obdobju med letoma 2001 in 2019 različno dobro držala, pri čemer je najbolj izrazita odstopanja zaslediti od let 2015-2016 dalje, ko je Taylorjevo pravilo predlagalo pozitivne obrestne mere, zlasti zaradi rastoče in pozitivne proizvodne vrzeli, Evropska centralna banka pa jih je držala na ničelni ravni. Leto 2008, ki označuje začetek svetovne finančne krize, se izkaže za ključno prelomnico med različnimi preferencami držav. Pred letom 2008 Taylorjevo pravilo večini držav predlaga višje obrestne mere, kot jih je določila Evropska centralna banka. Po letu 2008 pa obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja (MRO) postane previsoka državam, ki so najbolj zadolžene, medtem ko je prenizka državam, ki si po krizi hitro opomorejo. Tekom analize pridemo tudi do zaključka, da je Evropska centralna banka pred letom 2008 pripisovala večji pomen proizvodni vrzeli, kot ob začetku krize leta 2008. Čeprav je Taylorjevo pravilo koristna smernica pri določanju obrestnih mer in bi njegovo upoštevanje lahko delno prispevalo k preprečitvi finančne krize leta 2008, pa je vendarle po mnenju nekaterih pomanjkljivo, predvsem zaradi neupoštevanja drugih pomembnih ekonomskih kazalnikov.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-13 08:15:47</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
