<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=150014"><dc:title>Študija razdalje med blazinicami v silicijevih plazovnih detektorjih z nizko stopnjo pomnoževanja</dc:title><dc:creator>Skomina,	Petja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandić,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Silicijevi detektorji delcev</dc:subject><dc:subject>plazovni detektorji z nizko stopnjo pomnoževanja</dc:subject><dc:subject>sevalne poškodbe</dc:subject><dc:subject>meritve časa preleta</dc:subject><dc:subject>časovna resolucija</dc:subject><dc:subject>pomnoževanje naboja</dc:subject><dc:subject>Visoko-luminoznostni veliki hadronski trkalnik</dc:subject><dc:subject>ATLAS</dc:subject><dc:subject>Visoko zrnati detektor časa</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena študija efektivne razdalje med blazinicami prototipov plazovnih detektorjev z nizko stopnjo pomnoževanja za Visoko zrnati detektor časa na eksperimentu ATLAS. Preučili smo prototipe dveh proizvajalcev. Plazovni detektorji z nizko stopnjo pomnoževanja so bili izbrani za določanje časa preleta nabitih delcev na Visoko-luminoznostnem velikem hadronskem trkalniku zaradi izjemne časovne ločljivosti, ki jo zagotavlja dodatna plast silicija z visoko koncentracijo primesi imenovana pomnoževalna plast. V tem delu smo se osredotočili na proučevanje območja med blazinicami v prototipih. Vzorce smo obsevali z reaktorskimi nevtroni do ekvivalentne fluence $2,5 \cdot 10^{15} \, 1 \, \mathrm{MeV} n_{eq} \, \mathrm{cm^{-2}}$ in proučili posledice sevalnih poškodb na efektivno razdaljo med blazinicami. Osnovne lastnosti detektorjev smo pridobili iz meritev karakteristik C-V in I-V. Odvisnost efektivne razdalje med blazinicami od zunanje napetosti in fluence smo sistematično izmerili s tehniko prehodnega toka z uporabo laserske svetlobe različnih valovnih dolžin. Ugotovili smo, da je razlog za razliko med izmerjenimi in nominalnimi razdaljami med blazinicami posledica ukrivljanja silnic električnega polja na robovih blazinic. Opravili smo tudi simulacije in rezultate primerjali z meritvami.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-13 08:15:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>150014</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
