Laboratorijska primerjava inhibicije glivnih kultur in izolatov iz onesnaženih okolij pri mikoremediaciji kreozotnega oljaKrnc, Andraž (Avtor) Kržišnik, Davor (Mentor) mikoremediacijakreozotno oljeminimalna inhibitorna koncentracijaNa železniških pragovih, tretiranih s kreozotnim oljem, smo odkrili kulture gliv, za katere smo sklepali, da so v primerjavi z laboratorijskimi kulturami bolj odporne na višje koncentracije kreozotnega olja. V ta namen smo primerjali minimalno inhibitorno koncentracijo kreozotnega olja na rast micelija laboratorijskih kultur Pleurotus ostreatus, Hypoxylon fragiforme in Trametes versicolor ter izoliranih kultur ŽGP3 in ŽGP10. Kulture smo izpostavili naraščajočim koncentracijam kreozotnega olja in spremljali rast micelija. Kreozotno olje smo do ustrezne koncentracije mešali z n heksanom. Med 18-dnevno inkubacijo smo večkrat skenirali vsako petrijevko, izračunali povprečje razdalj, ki jih je prerasel micelij, ter izračunali standardni odklon. Ugotovili smo, da v laboratorijskih pogojih izolirane kulture nimajo prednosti pred laboratorijskimi kulturami. Kultura ŽGP3 je bila inhibirana pri 20 % koncentraciji kreozotnega olja, medtem ko so bile ostale kulture inhibirane pri 50 % koncentraciji ali višji. Koncentracija kreozotnega olja je prav tako vplivala na dinamiko rasti micelija posameznih kultur. Pri določenih kulturah so se pojavile kapljice sekundarnih metabolitov. Sklenili smo, da se minimalna inhibitorna koncentracija razlikuje med posameznimi kulturami gliv, vendar ni vedno višja pri kulturah, izoliranih iz onesnaženih okolij. Za optimalno učinkovitost mikoremediacije je treba upoštevati več parametrov, med drugim izbiro ustreznega mikroorganizma, substrata ter sestave onesnažila, ki ga želimo razgraditi.20232023-09-13 07:15:29Diplomsko delo/naloga149989sl