<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149953"><dc:title>Mehanske lastnosti poroznih metakrilatnih polimerov</dc:title><dc:creator>Poljanec,	Nikola	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>porozni polimeri</dc:subject><dc:subject>kompresijski modul</dc:subject><dc:subject>prepustnost</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:description>Porozni materiali se pojavljajo povsod v naravi, s poroznimi polimeri pa jih poskušamo posnemati in izkoristiti številne posebne lastnosti, ki jih imajo. Nekateri porozni materiali so zelo krhki, drugi pa izkazujejo izjemne mehanske lastnosti, na kar ima velik vpliv prav mikrostruktura materiala (razporeditev, oblika in delež por v materialu). Porozni polimerni materiali ponujajo široko paleto uporabnih aplikacij: tkivno inženirstvo, tarčna dostava zdravil, separacijski procesi, izolacija itd. Prav zaradi številnih možnosti uporabe pa je nujno poznavanje mehanskih in pretočnih lastnosti materialov ter razumevanje odvisnosti lastnosti, ki jih izkazujejo, od mikrostrukture in poroznosti.
V okviru magistrske naloge sem raziskovala vpliv poroznosti in mikrostrukture poroznih metakrilatnih polimerov na njihove mehanske in pretočne lastnosti. Z verižno radikalsko polimerizacijo sem pripravila monolitne porozne polimere dveh različnih mikrostruktur (delčna mikrostruktura, ki jo dobimo s polimerizacijo v masi v prisotnosti porogenih topil in poliHIPE mikrostruktura, ki jo dobimo s polimerizacijo HIPE emulzij), kemijska sestava pa je bila v obeh primerih enaka. Materialom obeh mikrostruktur sem preko kompresijskega testa določila kompresijski modul, za poliHIPE monolite pa sem izvedla tudi test pretočnih lastnosti in rezultate razložila s poroznostjo in mikrostrukturo. Značilnosti mikrostrukture sem opisala s pomočjo SEM posnetkov. Iz eksperimentalnih podatkov sem izpeljala enačbe odvisnosti kompresijskega modula od poroznosti za oba tipa materiala. Ugotovila sem, da imajo poliHIPE materiali višji kompresijski modul in s tem bolj trdno mikrostrukturo od delčnih monolitov in so zato uporabni tudi pri višjih poroznostih, saj bolje kljubujejo tlačnim obremenitvam.
Na koncu sem za poliHIPE materiale še matematično poskusila določiti optimalno poroznost, pri kateri je material dobro pretočen, hkrati pa je padec tlaka čez monolit dovolj nizek, da ne poškoduje njegove notranje mikrostrukture. Prišla sem do zaključka, da je pripravljen material v poliHIPE obliki stabilen v širokem območju poroznosti glede na eksperimentalne parametre, ki sem jih testirala.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-12 09:40:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149953</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
