Albansko govoreče posameznice in posamezniki v Sloveniji in vidiki njihovega vsakdanjega življenjaZumeri, Liridona (Avtor) Zaviršek, Darja (Mentor) albansko govoreči posamezniki in posamezniceproces vključevanjaovire vključevanjamigracijeProces vključevanja albansko govorečih posameznikov in posameznic v novo okolje in v vsakdanje življenje družbe sprejemnice (v mojem primeru v Slovenijo) je izjemno težak in dolgotrajen. V času vključevanja se srečujejo z ovirami, kot so nepoznavanje slovenskega jezika, pri večinski populaciji so označeni kot »drugačni«, težave imajo z ohranjanjem identitete in še bi lahko naštevali. Omenjeni izzivi so v diplomskem delu tudi predstavljeni. V empiričnem delu sem o izkušnjah in morebitnih ovirah povprašala albansko govoreče posameznice in posameznike. Diplomsko delo tako vsebuje nabor izkušenj ljudi s procesom vključevanja in njihovih drugih izkušenj, s katerim si lahko pomagajo različne organizacije in ljudje, ki želijo pripomoči k intenzivnejši in boljši vključenosti albanskih ljudi v novo okolje. Kot raziskovalko so me zanimale predvsem izkušnje ljudi, ki so v Slovenijo prišli okoli leta 1999, ko se je končala vojna na Kosovu, torej izkušnje ljudi, ki so tukaj že dve desetletji. Tema je pomembna prav zaradi velikega števila priseljevanja Albancev v Slovenijo, tako z vidika ljudi, ki se priselijo v Slovenijo, kot tudi drugih, ki so v stiku z njimi. Kot socialni delavci se bomo zelo verjetno vsaj enkrat srečali z uporabnikom migrantom, kjer nam bodo ta znanja prišla prav in ga bomo lahko kakovostno podprli na njegovi poti. Pri delu z migranti moramo biti občutljivi in upoštevati, da je proces vključevanja dolgotrajen proces. Sodeč po mednarodni definiciji socialnega dela, je smiselno, da jo upoštevamo v vseh pogledih in si širimo obzorja tudi na področju migracij in vključevanja priseljencev.[L. Zumeri]20232023-09-12 09:00:29Diplomsko delo/naloga149926sl