Duševno zdravje moških z vidika spolno specifične socializacije: primer uporabnikov dnevnega centraKrenker, Zala (Avtor) Sobočan, Ana Marija (Mentor) duševno zdravjestigmadnevni centerspolspolno specifična socializacijamoškostLjudje se med spolno specifično socializacijo naučimo praks in vedenj, ki ustrezajo našemu pripisanemu spolu, kar vpliva na to, da moški in ženske razvijejo različne stile čustvovanja. Za osebe ženskega spola je izražanje stisk na zunaj družbeno sprejemljivo, medtem ko se pri osebah moškega spola izražanje čustev povezuje s tveganjem o dvomljivosti njihove moškosti. Razlike med spoloma se kažejo tudi v statistiki samomorov, saj moški zaradi samomora umrejo do štirikrat pogosteje kot ženske. V diplomski nalogi me je tako zanimalo, kako moški krepijo svoje duševno zdravje, kdaj poiščejo pomoč, kakšno vlogo ima pri tem stigmatizacija in v kolikšni meri na iskanje pomoči vpliva spolno specifična socializacija. Za namen raziskovanja sem izvedla kvalitativno raziskavo, saj sem prek intervjujev zbirala opisne podatke. Populacijo v raziskavi predstavljajo osebe moškega spola, ki so bile v času zbiranja podatkov, to je od 24. 11. 2022 do 19. 1. 2023, vključene v program dnevnega centra s področja duševnega zdravja. Vzorec je priročen in neslučajnosten, predstavljajo pa ga moški uporabniki enega od dnevnih centrov v severovzhodni Sloveniji. Raziskava je pokazala, da intervjuvanci krepijo svoje duševno zdravje s pomočjo počitka in telesnih aktivnosti, kar je tudi eden izmed razlogov za vključitev v dnevni center. Ob nastanku duševnih stisk se najraje obrnejo na neformalno podporo družine in prijateljev ter formalno podporo strokovnih služb. Čeprav intervjuvanci zaznavajo nekatere razlike med spoloma, spolno specifični socializaciji v kontekstu duševnega zdravja ne pripisujejo pomembne vloge. Sodelujoči v raziskavi so pomoč poiskali nesamoiniciativno, in sicer takrat, ko so njihove stiske že napredovale. Pri tem so navajali, da je imela bistveno vlogo neformalna podpora, ki so jo imeli takrat na voljo, saj je pripomogla k vključitvi v proces pomoči. Intervjuvanci so zaradi težav v duševnem zdravju deležni stigme, vendar to ne vpliva na njihov odnos do pomoči, saj jo dojemajo kot pomemben dejavnik za »normalno« življenje.[Z. Krenker]20232023-09-12 09:00:23Diplomsko delo/naloga149924sl