<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149920"><dc:title>Doživljanje sramu v terapevtskem odnosu z vidika terapevta</dc:title><dc:creator>Cajnko,	Ada	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljak Lukek,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sram</dc:subject><dc:subject>terapevtski odnos</dc:subject><dc:subject>kontratransfer</dc:subject><dc:subject>doživljanje sramu</dc:subject><dc:subject>terapevtska obravnava sramu</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda</dc:subject><dc:description>Sram je čustvo, ki povzroči prekinitev stika, dolgotrajen in neozaveščen pa ovira medosebne odnose. V kontekstu terapevtskega odnosa je sram zaradi skrite narave čustva težko prepoznati, delo z njim pa zaradi tega za terapevta predstavlja izziv. Poseben izziv v terapevtskem odnosu lahko predstavlja neozaveščeni terapevtov sram, ki se lahko izraža tudi v kontratransferju, zato sta terapevtova predelava lastnega sramu in stik s tem čustvom ključnega pomena za terapevtovo delo s sramom v terapevtskem odnosu ter za kakovost odnosa. Osrednji namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v doživljanje sramu v terapevtskem odnosu z vidika terapevta in v značilnosti dela z njim glede na terapevtovo doživljanje. 

Avtorica je odgovor na osrednje raziskovalno vprašanje »Kako terapevti doživljajo sram v terapevtskem odnosu?« iskala s pomočjo poglobljenih polstrukturiranih intervjujev v okviru fenomenološke metode. V intervjujih je sodelovalo sedem udeleženk, ki sedem let oziroma manj opravljajo (tudi) individualno psihoterapijo po integrativnih pristopih. Rezultati analize so pokazali, da je terapevtsko delo s sramom zahtevno in pogosto neprijetno. Skladno z ugotovitvami iz znanstvene literature se je izkazalo, da klienti sram pogosto zakrivajo z drugimi čustvi, se ga niti ne zavedajo oziroma pride na dan sčasoma v kontekstu drugih zgodb in čustev. V kontekstu skritosti sramu je analiza ob tem razkrila previdnost in zadržanost udeleženk pri naslavljanju (kontratransfernega) sramu v terapevtskem odnosu, tudi ko ga zaznajo. 

Odprto ostaja vprašanje, koliko sramu v terapevtskem odnosu ostaja neprepoznanega in s tem nedostopnega raziskovanju. Doživljanje sramu v terapevtskem odnosu s terapevtove perspektive bi bilo priporočljivo raziskati tudi na vzorcu udeležencev – terapevtov z daljšim delovnim stažem, ki imajo verjetno več izkušenj z delom s čustvom, s kontratransferjem in dinamiko terapevtskega odnosa na splošno.

Magistrsko delo zapolnjuje raziskovalno vrzel na v Sloveniji neraziskanem področju. S podajanjem globokega uvida v živeto izkušnjo udeleženk prispeva h klinični terapevtski praksi in lahko služi v izobraževalne namene v procesu priprave terapevtov tudi na delo s sramom kot enim od najbolj skritih, v strokovnem diskurzu do nedavnega pogosto prezrtih čustev.</dc:description><dc:publisher>[A. Cajnko]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-12 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149920</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
