<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149864"><dc:title>Modeliranje omrežja in analiza dinamičnega obnašanja naprave SSSC pri majhnih pretokih energije</dc:title><dc:creator>Kelava,	Goran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ažbe,	Valentin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>SSSC</dc:subject><dc:subject>kotna stabilnost</dc:subject><dc:subject>majhni pretoki energije</dc:subject><dc:description>SSSC (Static Synchronous Series Compensator) je naprava FACTS (Flexible Alternating Current Transmission System) za regulacijo pretokov moči oz. energije v omrežju. V omrežje je vezana zaporedno prek transformatorja, poleg tega pa vsebuje še AC/DC in DC/AC pretvornike ter GTO tiristorje. V omrežje oddaja napetost, ki ima ustrezno velikost in orientacijo glede na trenutno stanje v omrežju. Do problemov lahko pride, ker se ob prisotnosti SSSC v omrežju okrog majhnih prenosnih kotov pojavi dodaten nihaj v funkciji delovne moči v odvisnosti od prenosnega kota. To pomeni, da imata na določenih področjih statike kot in moč različen predznak, ob enakih amplitudah napetosti na obeh straneh SSSC pa se lahko pri prenosnem kotu 0 pojavi tudi stopnica. 
Namen te diplomske naloge je raziskati dogajanje ob kratkem stiku, ko v dinamičnih razmerah kot in moč zanihata čez 0. To je narejeno s simulacijo v programskem okolju Simulink, kjer je z modelom, sestavljenim iz že narejenih primerov »power_turbine« in »power_SSSC«, ustvarjeno simulirano omrežje z zahtevanimi pogoji. Izvedeno je bilo 7 primerov simulacij, ki so se razlikovale po trajanju kratkega stika, amplitudi injicirane napetosti in velikosti generatorja. Poleg tega je bil izveden še dodaten primer, ki prikazuje delovanje omrežja brez SSSC.
Iz dobljenih rezultatov izhajata dve glavni ugotovitvi: 
-	Generator vedno pobegne, ko imata po kratkem stiku moč in kot različen predznak, medtem ko se vrne v normalno obratovanje, če se to ne zgodi.
-	V nekaterih situacijah je možno, da pri daljšem trajanju kratkega stika generator ne pobegne, medtem ko pri krajšem pobegne. To je razvidno iz primerov z generatorjem 200 MW, kjer pri trajanju kratkih stikov do 0,19 s generator ne pobegne, pri kratkih stikih med 0,19 in 0,21 s pobegne, potem pa spet ne do trajanja 0,26 s, ko pobegne, ker je kratek stik predolg. Sicer se s podatki, pridobljenimi v teh simulacijah, tega ne da znanstveno dokazati, razlaga pa bi lahko bila, da se pri pobegih med 0,19 in 0,21 s delovna točka ujame na delu statike, kjer imata moč in kot različen predznak, zato generator pobegne, medtem ko se pri primerih okoli tega intervala delovna točka ali ne premakne dovolj, da pride v to območje, ali pa zaniha čez celotno območje. Glede na to, da se pri 500 MW generatorju to ne zgodi, je pojav bolj odvisen od amplitude moči kot od amplitude kota, pri kateri je moč pozitivna pri negativnih prenosnih kotih.

V nadaljevanju poskusov bi bilo potrebno analizo izvesti tudi s kakšnim naprednejšim programom, da bi se dobila boljša razlaga in dokaz pojavov, prav tako pa bi dobili razlago ali pa prave rezultate za primere, kjer je injicirana napetost večja, saj so v teh primerih rezultati nepričakovani.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-11 10:05:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149864</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
