<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149856"><dc:title>Računalniško podprto določanje oslonilnih točk srčne zaklopke v tridimenzionalnih računalniško tomografskih slikah srca na podlagi globokega učenja</dc:title><dc:creator>Škrlj,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrtovec,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza medicinskih slik</dc:subject><dc:subject>razpoznavanje oslonilnih točk</dc:subject><dc:subject>globoko učenje</dc:subject><dc:subject>konvolucijske nevronske mreže</dc:subject><dc:subject>spodbujevano učenje</dc:subject><dc:subject>aortna zaklopka</dc:subject><dc:subject>morfometrija</dc:subject><dc:subject>računalniška tomografija.</dc:subject><dc:description>Diagnoza in ocena morfologije aortne zaklopke imata kljuˇcno vlogo pri ocenjevanju zdravja srca in ožilja. V magistrskem delu se ukvarjamo z vrednotenjem računalniško podprtih metod za določanje oslonilnih točk na aortni zaklopki v medicinskih slikah srca z uporabo tehnik strojnega učenja. Uporabili smo metodi nevronske mreže prostorske razporeditve (angl. spatial configuration network, SCN) in komunikacijskega večagentnega spodbujevanega učenja (angl. communicative multi-agent reinforcement learning, C-MARL). V raziskavi je uporabljen nabor podatkov, ki vsebuje 120 slik srca zdravih oseb in 40 slik srca bolnih oseb, ki so bile pridobljene s slikovno tehniko računalniške tomografije (angl. computed tomography). Raziskava obravnava potrebo po robustni pred-obdelavi slik in uvaja tehniko obrezovanja slik na območje zanimanja, ki temelji na registraciji atlasa, z namenom izboljšanja natančnosti določanja oslonilnih točk. Rezultati potrjujejo učinkovitost metod SCN in C-MARL. Če primerjamo rezultate določanja oslonilnih točk, je metoda SCN za slike zdravih oseb dosegla povprečno evklidsko razdaljo med avtomatsko določenimi in referenčnimi poločaji oslonilnih točk 1,14 ± 0,78 mm, metoda C-MARL pa 1,42 ± 0,82 mm. Pri slikah bolnih oseb je metoda SCN dosegla 3,43 ± 6,00 mm, medtem ko je metoda C-MARL dosegla 2,66 ± 3,99 mm. Rezultati imajo odločilen pomen za klinično prakso, saj povečujejo natančnost pri ocenjevanju morfologije aortne zaklopke. Vključitev metode SCN v spletno aplikacijo predstavlja praktično uporabnost raziskave. Ta inovacija omogoča zdravstvenim delavcem, da z uporabniku prijaznim vmesnikom izkoristijo moč razpoznavanja oslonilnih točk za analizo medicinskih slik, kar omogoča hitrejše in bolj informirane odločitve.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-11 08:39:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149856</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
