Analiza pojavljanja snežnih plazov v Zgornjem Posočju v januarju 2021Arnšek, Iza (Avtor) Trobec, Tajan (Mentor) snežni plazoviJulijske AlpeZgornje PosočjeTrentavremenski parametriSnežni plazovi so nevarnost, ki v Sloveniji letno povzročijo povprečno največ žrtev. V Sloveniji so omejeni na manjši del površja, saj se v veliki meri pojavljajo le v visokogorju. Delovanje dejavnikov, ki povzročijo snežne plazove je zelo kompleksno in velikokrat precej nepredvidljivo. Kljub temu je pomembno poznati stanja snega oziroma snežne odeje, ki je bolj dovzetna za proženje snežnih plazov. Ključno vlogo igra vreme. V diplomskem delu smo se osredotočili na pojavljanje snežnih plazov v mesecu januarju leta 2021, saj so se na območju Zgornjega Posočja prožili plazovi takšnih razsežnosti, kakršnih ne pomnimo že sedem desetletij. Za preučevano obdobje je bilo značilno nadpovprečno obilno sneženje, ki se je odrazilo v rekordni višini snežne odeje. Temu je v drugi polovici januarja sledila močna odjuga oziroma otoplitev z dežjem, kar je predstavljalo primerne razmere za proženje snežnih plazov velikega obsega. Prožili so se plazovi mokrega snega, za katere je značilna izredno viskozna plazovina, ki hitro pridobi na moči in hitrosti premikanja. Ko primerjamo snežne plazove leta 2021 s tistimi iz februarja leta 1952, lahko ugotovimo, da so bile vremenske razmere zelo podobne in primerljive. Predvsem fizično geografske značilnosti Zgornjega Posočja vplivajo na to, da se tu pojavljajo eni najobsežnejših plazov v Sloveniji. Globoke doline, velika razgibanost reliefa in reliefni skoki dajejo plazovini dodatno moč in hitrost. Vreme se na tem območju, predvsem v visokogorskem svetu, izredno hitro spreminja. Pobočja so ponekod zaradi precej razširjenega pašništva v preteklosti še vedno gola in neporaščena. Poznavanje razmer, ki so ključne za pojavljanje snežnih plazov na tem območju nam bi bilo lahko v prihodnosti v precejšno pomoč, predvsem ko govorimo o preventivi.20232023-09-11 07:48:40Diplomsko delo/naloga149847sl