<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149833"><dc:title>Ponovna vzpostavitev kulta osebnosti na Kitajskem</dc:title><dc:creator>Mihajlov,	Sergej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Veselič,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kult osebnosti</dc:subject><dc:subject>Xi Jinping</dc:subject><dc:subject>Mao Zedong</dc:subject><dc:subject>propaganda</dc:subject><dc:subject>avtokracija</dc:subject><dc:description>Na Kitajskem so kulti osebnosti obstajali že vse od dinastije Zhou pred več kot 3000 leti, a so vrhunec dosegli z Mao Zedongom v prejšnjem stoletju. Da se zgodba ne bi ponovila, so po Maovi smrti kulti osebnosti na Kitajskem postali prepovedani. V zadnjih letih pa se zdi, da je z vzponom Xi Jinpinga na oblast Komunistična Partija Kitajske pričela propagando, ki spominja na tisto okoli Maota, zato je vse več govora on novem kultu osebnosti Xi Jinpinga. Ta tema ni pomembna le za poznavanje kitajske politike, temveč ima lahko tudi večje globalne posledice. Ta naloga zato primerja, kakšne so podobnosti in razlike med Xi Jinpingom in Mao Zedongom ter njuno propagando s ciljem, da bi ugotovili, ali Xi res vzpostavlja kult osebnosti in kaj lahko to pomeni za prihodnost Kitajske. Ugotovitve kažejo na to, da Xi najbolj spominja na Maota z njegovo politično močjo ter zmožnostjo pridobitve podpore ljudstva, ki sta pomembna faktorja za nastanek kulta osebnosti. Xijev kult se je do neke mere že vzpostavil, morda še bolj poglavitno pa je, da kult osebnosti nakazuje na vrnitev k personalističnemu režimu, ki lahko prinese tudi mednarodne konflikte in nestabilnost širše regije.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-11 07:46:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149833</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
