<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149831"><dc:title>Stališča vzgojiteljic/vzgojiteljev do rase in rasizma ter do obravnave z njima povezanih tem v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Vinčec,	Noemi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rasa</dc:subject><dc:subject>rasizem</dc:subject><dc:subject>stališča vzgojiteljev</dc:subject><dc:subject>barvno slepi pristop</dc:subject><dc:subject>protipristranski 
pristop</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskovala stališča vzgojiteljic/vzgojiteljev do rase in rasizma ter do 
obravnave z njima povezanih tem v predšolskem obdobju. 
V teoretičnem delu sem najprej opredelila raso in rasizem. Opisala sem kritično rasno teorijo, 
terminološke zagate in predstavila dve najbolj razširjeni obliki rasizma, tj. kričavi in subtilni 
rasizem. Nadalje sem se osredinila na raso in rasizem v vzgojno-izobraževalnem sistemu, kjer 
sem izpostavila odnos vzgojno-izobraževalnega sistema do temnopoltih otrok, rasizem pri 
otrocih in vlogo vzgojitelja pri oblikovanju otrokovih stališč. Izpostavila sem pomembnost 
poučevanja otrok o rasah in rasizmu ter potencialne ovire, ki to otežujejo. Na koncu 
teoretičnega dela sem predstavila enega najbolj razširjenih in hkrati problematičnih pristopov 
k obravnavi razlik v vzgojno-izobraževalnem sistemu, tj. barvno slepi pristop. Kot alternativo 
temu pristopu sem natančneje predstavila prostipristranski pristop, njegove temeljne cilje in 
načela. 
V tujini, predvsem v ZDA, je bilo opravljenih kar nekaj raziskav s tega področja, njihovi 
izsledki pa so zaskrbljujoči. V Sloveniji tovrstnih raziskav, sploh za področje predšolske 
vzgoje, po moji vednosti ni najti. Iz tega razloga sem sama izvedla raziskavo med slovenskimi 
vzgojitelji, da bi ugotovila, ali izražajo slovenski vzgojitelji slepoto za razlike (barvo kože); ali 
so vzgojitelji pri svojem delu z otroki slepi za razlike (barvo kože); ali se vzgojitelji zavedajo 
rasizma kot problema v slovenski družbi; ali vzgojitelje skrbi, da bi otroci mislili, da so rasisti;
ali vzgojitelje skrbi, da bi starši mislili, da so rasisti; ali so se vzgojitelji pripravljeni pogovarjati 
o temah, povezanih z raso in rasizmom; ali so vzgojitelji strokovno opolnomočeni pri pogovoru 
o temah, povezanih z raso in rasizmom; kateri dejavniki predstavljajo za vzgojitelje oviro pri 
pogovoru o temah, povezanih z raso in rasizmom. 
Raziskava je pokazala, da vzgojitelji močno izražajo slepoto za razlike oz. barvo kože ter to 
prenašajo tudi v svoje delo z otroki. Rasizma v slovenski družbi anketirani vzgojitelji ne 
zaznavajo kot velikega problema. Te rezultate označujem kot problematične. Obenem pa 
rezultati kažejo, da vzgojitelje ne skrbi, da bi izpadli rasisti pred otroki, prav tako tudi ne pred
starši. Zanimiva je ugotovitev, da se o temah, povezanih z raso in rasizmom, vzgojitelji z otroki 
večinoma pogovarjajo le včasih, hkrati pa izražajo visoko pripravljenost na pogovor in 
samozavest o tovrstnih temah. Številne, v tujini opravljene raziskave so pokazale mnoge ovire, 
ki vzgojiteljem preprečujejo ali otežujejo pogovor o tovrstnih temah, moja raziskava pa je 
pokazala, da nobeden od teh dejavnikov za slovenske vzgojitelje ne predstavlja izrazite ovire. 
Izpostaviti velja zgolj pomanjkanje usposabljanja in izobraževanj o temah, povezanih z raso in 
rasizmom, in pomanjkanje znanja o temah, povezanih z raso in rasizmom, ki so ju vzgojitelji 
ocenili kot največji oviri v primerjavi z ostalimi ovirami.</dc:description><dc:publisher>N. Vinčec</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-10 08:30:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149831</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
