<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149825"><dc:title>Spektroskopska analiza fluorescence z energijskim prenosom navzgor v anorganskih nanodelcih dopiranih s tulijem</dc:title><dc:creator>Koren,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majaron,	Boris	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>lantanidi</dc:subject><dc:subject>križna relaksacija</dc:subject><dc:subject>fluorescenca z energijskim prenosom navzgor</dc:subject><dc:subject>spektroskopska analiza</dc:subject><dc:subject>življenjski časi</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo vsebuje spektroskopsko analizo anorganskih nanodelcev dopiranih z lantanidi, ki fluorescirajo pri krajših valovnih dolžinah od vzbujevalne, kar imenujemo fluorescenca z energijskim prenosom navzgor. Zaradi slednje so takšni nanodelci obetavni za uporabo pri diagnostičnem slikanju v biomedicini. Njihovo uporabnost pa zmanjšuje zelo majhen kvantni izkoristek, omejena kemijska in koloidna stabilnost v biološkem okolju ter potencialna toksičnost na nivoju celic oz. tkiv. Kvantni izkoristek poskušamo izboljšati z optimizacijo velikosti, kristalne sestave in strukture nanodelcev ter izbiro in koncentracijo dopantov, za odpravo ostalih težav pa so dobro izkazale dodatne prevleke, predvsem polimerne. Te lahko obenem spremenijo tudi spektroskopske lastnosti nanodelcev, zato sem v okviru magistrskega dela spremljala in vrednotila razvoj anorganskih nanodelcev s sestavo NaYF4 ko-dopiranih z ioni Yb3+ in Tm3+ predvsem z vidika vpliva zaščitnih prevlek različne sestave in debeline na fluorescenco z energijskim prenosom navzgor. 

Meritve sem opravila na visoko ločljivem in občutljivem spektrofluorometru. S pomočjo emisijskih spektrov sem ovrednotila vpliv velikosti nanodelcev in topila na jakost fluorescence ter ocenila stabilnost nanodelcev v daljšem časovnem obdobju. Raziskala sem tudi vpliv valovne dolžine in jakosti vzbujevalne svetlobe, saj sta zaradi nelinearnosti dinamičnih procesov v nanodelcih spekter in jakost fluorescence močno odvisna od pogojev vzbujanja. To predstavlja težave pri objektivni karakterizaciji oz. primerjavi fluorescence z energijskim prenosom navzgor med različnimi nanodelci. Navedenim težavam sem se poskusila izogniti z meritvami časovnega poteka fluorescence po vzbujanju vzorca s kratkimi svetlobnimi sunki. Z analizo le-teh sem določila življenjske čase vzbujenih stanj, ki omogočajo oceno dušenja fluorescence. Ker naj bi bili dokaj neodvisni od jakosti vzbujevalne svetlobe, lahko bolj objektivno odražajo primernost površinskih prevlek.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-10 08:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149825</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
