<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149784"><dc:title>Analiza mladja na Pahernikovi posesti</dc:title><dc:creator>Rihter,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pahernikova posest</dc:subject><dc:subject>vpliv rastlinojedih parkljarjev na pomladek</dc:subject><dc:subject>pojavljanje pomladka</dc:subject><dc:subject>gostota in poškodovanost mladja</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo preučili pomlajevanje na Pahernikovi posesti, s poudarkom na 
pojavu in razvoju mladja do prsnega premera 10 cm. Analizirali smo gostoto, razvojne faze, 
vpliv objedanja, zmes drevesnih vrst in vpliv temeljnice. Na 363 podploskvah smo popisali 
mladje na celotni posesti, ki se razprostira med 350 m in 1543 m nadmorske višine. Ugotovili 
smo precej nizko gostoto mladja na podploskvah A (276 osebkov/ha), B (994 osebkov/ha) in C 
(15.924 osebkov/ha), pri čemer se razlike med nadmorskimi višinami in prostorsko ločenimi 
deli posesti niso pokazale kot izrazite. V mladju je prevladovala smreka (38 %), sledili sta jelka 
(32 %) in bukev (26 %). Mladje je zastiralo 24 % površine tal, pritalna vegetacija pa 11 %. 
Rastlinojeda divjad je vplivala na nazadovanje jelke, še posebej v razredu do 1,3 m višine s 
stopnjevanjem po višinskih stopnjah, kar kaže na naraščajočo problematiko. Poprečno 
objedanje mladja do 1,3 m je znašalo 33 %, jelke pa 39 %. Gostota mladja se je zmanjševala z 
večjo velikostjo podploskev, saj se je tam popisovalo večja in starejša drevesca. Delež 
drevesnih vrst v pomladku se je v primerjavi s prejšnjo inventuro ugodno spremenil v smeri 
zmanjševanja deleža smreke. Analiza vpliva temeljnice ni pokazala statistično povezane 
gostote mladja in višine temeljnice. Sklepamo, da je bila izvedena nega mladja smiselna, saj je 
delež sproščenih ciljnih osebkov zadovoljiv. Kakovostne informacije o mladju so ključne za 
načrtovanje ukrepov, spremljanje stanja in trajnostno gospodarjenje z gozdovi.</dc:description><dc:publisher>[T. Rihter]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-10 07:16:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149784</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
