<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149778"><dc:title>Ugotavljanje vpliva prekomernega izražanja izbranih krožnih molekul RNA na cirkadiani ritem celic linije U2OS in njihova karakterizacija</dc:title><dc:creator>Trobec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Režen,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krožne RNA</dc:subject><dc:subject>cirkadiani ritem</dc:subject><dc:subject>funkcije</dc:subject><dc:subject>mikro RNA</dc:subject><dc:subject>hsa_circMAN1A2_009</dc:subject><dc:subject>hsa_circZFP91_003</dc:subject><dc:subject>hsa_circRBM23_004</dc:subject><dc:subject>PIWIL2</dc:subject><dc:subject>PML</dc:subject><dc:subject>RNA vezavni proteini</dc:subject><dc:description>Krožne ribonukleinske kisline (circRNA) so evolucijsko ohranjene endogene kovalentno zaprte molekule s raznolikimi biološkimi funkcijami, ki so bile do danes opisane že pri različnih organizmih, tudi pri človeku. V nasprotju z evkariontskimi informacijskimi ribonukleinskimi kislinami (mRNA) so zelo stabilne in odporne proti eksonukleazam, kar jih postavlja v potencialno uporabno vlogo v diagnostične 
in terapevtske namene. Njihova aktivna vloga je bila pokazana že v številnih (pato)fizioloških procesih, kot so izločanje inzulina, imunski odziv, miokardni infarkt in razvoj raka, ne pa še pri uravnavanju cirkadianega ritma celic, zato smo želeli raziskati njihov potencialen vpliv na cirkadiani ritem. V ta namen smo v humani celični liniji U2OS s transfekcijo povišali izražanje izbranih circRNA in s 
pomočjo luciferaznega reporterja vstavljenega za promotor Bmal1 spremljali izražanje enega glavnih cirkadianih genov. Po statistični analizi smo izbranim circRNA z uporabo in silico orodij napovedali potencialne biološke funkcije in 
potencialne povezave s proteini cirkadianega ritma. Po pregledu napovedanih povezav v literaturi bi izpostavili hsa_circZFP91_003 v vlogi vezave mikro RNA, kar potencialno poviša izražanje dveh cirkadianih proteinov (PML, PIWIL2), 
potem hsa_circMAN1A2_009 in sicer v vlogi vezave mikro RNA, RNA vezavnega proteina in prevajanja v protein; ter hsa_circRBM23_004, ki kaže na vlogo v vezavi mikro RNA in prevajanja v dva proteina. Velja pa opozoriti, da so navedene ugotovitve le napovedi, ki zahtevajo eksperimentalno potrditev resničnih funkcionalnih povezav in vloge circRNA v uravnavanju cirkadianega ritma. Prve korake eksperimentalne potrditve smo v okviru magistrske naloge že začrtali sami.</dc:description><dc:publisher>[A. Trobec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-10 07:16:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149778</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
