<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149726"><dc:title>Delovne značilnosti modularnega molekularnega fluorescenčnega spektrometra</dc:title><dc:creator>Hriberšek,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gros,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>absorbanca</dc:subject><dc:subject>fluorescenca</dc:subject><dc:subject>spektrometer</dc:subject><dc:subject>emisija</dc:subject><dc:subject>spekter</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem ovrednotila obnašanje modularnega molekularnega fluorescenčnega spektrometra. Osredotočila sem se na njegovo uporabo in na konkretnih primerih fluorescirajočih snovi preizkusila njegove zmožnosti in delovne značilnosti. Najprej sem s pomočjo literature in podatkov o karakterističnih valovnih dolžinah vzbujevalnih in emisijskih maksimumov poiskala ter izbrala pet snovi, ki fluorescirajo in so dostopne v običajnem analiznem laboratoriju. Kriteriji izbire so bili predvsem to, da se maksimumi pojavijo v čim širšem območju svetlobnega spektra. Kot modelne snovi sem izbrala riboflavin, fluorescein, benzojsko, folno in salicilno kislino. Po izbiri snovi sem v literaturi poiskala podatke o pripravah raztopin in pogojih merjenja. Raztopino riboflavina sem pripravila v 5% ocetni kislini, fluoresceina v 0,1% amonijaku, benzojske kisline v 0,01 mol/L HCl, salicilne kisline v raztopini ocetne kisline in kloroforma ter folne kisline v raztopini fosfatnega pufra in 0,1 mol/L vodni raztopini amonijaka. Za izbrane snovi sem najprej posnela absorpcijske spektre z molekularnim absorpcijskim spektrometrom, nato emisijske in vzbujevalne spektre z molekularnim fluorescenčnim spektrometrom. Zatem sem po enakih postopkih pripravila raztopine in posnela še spektre z modularnim sistemom, katere sem kasneje primerjala s tistimi dobljenimi s konvencionalnimi instrumenti. S pomočjo vseh instrumentov sem preizkusila obnašanje v širšem območju spreminjanja parametrov. Z uporabljenimi sestavnimi komponentami sem uspela z modularnim sistemom določiti emisijske maksimume za dve snovi, ki emitirata svetlobo nad 500 nm (riboflavin in fluorescein). Za ostale pa to ni bilo mogoče. Absorpcijske maksimume je bilo mogoče določiti za vse modelne snovi. Pri primerjavi valovnih dolžin maksimumov med instrumenti sem ugotovila, da do velikih odstopanj ne pride. Prav tako se eksperimentalni podatki dobro ujemajo z literaturnimi podatki. Intenzitete pa zaradi drugačne zgradbe instrumentov težko primerjam.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 13:16:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149726</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
