<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149637"><dc:title>Možnosti in omejitve naravnega prezračevanja predavalnice</dc:title><dc:creator>Lavrič,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravno prezračevanje</dc:subject><dc:subject>enostransko prezračevaje</dc:subject><dc:subject>učinkovitost prezračevanja</dc:subject><dc:subject>predavalnice</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:description>Prezračevanje prostorov je ključnega pomena za zagotavljanje zadostne kakovosti zraka. Kakovost zraka je tesno povezana z zdravjem, produktivnostjo in splošnim počutjem ljudi v prostorih. Veliko stavb nima nameščenega mehanskega prezračevalnega sistema, zato se prezračujejo naravno. Naravno prezračevanje se lahko izvede na več možnih načinov, med katerimi je najbolj pogost primer enostransko prezračevanje, ki ima svoje prednosti in slabosti. Problem enostranskega prezračevanja je zagotavljanje učinka prezračevanja v delih prostora, ki so najbolj oddaljeni od prezračevalne odprtine. Z uporabo programskega orodja DesignBuilder smo naredili računalniško simulacijo enostranskega prezračevanja predavalnice in tako določili učinkovitost prezračevanja. Za simulacijo smo si izbrali predavalnico III/3A v tretjem nadstropju Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in uporabili njene podatke. Na podlagi simulacije smo ugotovili, da je učinkovitost enostranskega prezračevanja tesno povezana z velikostjo prezračevalnih odprtin in da je v izbrani predavalnici mogoče doseči zahtevane pogoje.</dc:description><dc:publisher>[J. Lavrič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 08:30:30</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>149637</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
