Depresivnost, anksioznost in iskanje pomoči študentov v času epidemije COVID-19Lebar, Maša (Avtor) Žvelc, Gregor (Mentor) Selak, Špela (Komentor) depresivnostanksioznostiskanje pomočištudentiCOVID-19Pandemija COVID-19 je pripomogla k doživljanju duševnih stisk med študenti. V magistrskem delu sem preučevala vlogo demografskih značilnosti, psihičnega statusa, lastnosti študija ter življenjskih okoliščin v času epidemije COVID-19 pri pojasnjevanju duševnih težav slovenskih študentov in njihovemu iskanju pomoči. Izvedla sem sekundarno analizo podatkov, pri čemer sem izhajala iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se je odvijala v februarju in marcu 2021. Udeleženi študentje (n = 5234) so bili redno vpisani v javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode Republike Slovenije. Izpolnjevali so vprašalnik, ki je vključeval Lestvico socialne podpore (OSSS-3), Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9), Lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) in nekatera druga relevantna vprašanja. Podatke sem analizirala preko multiple linearne regresije in testov preverjanja domnev o razlikah. Rezultati kažejo, da k doživljanju anksioznosti med slovenskimi študenti pripomorejo dejavniki, kot so spol, starost, psihični status, socialna podpora in zaznani vpliv COVIDa-19. Doživljanje depresivnosti pa poleg dejavnikov za doživljanje anksioznosti dodatno napoveduje še letnik študija. Iskanje pomoči so napovedovali spol, psihični status, socialna podpora in zaznani vpliv COVIDa-19. Ugotovila sem, da obstajajo razlike v doživljanju depresivnosti, anksioznosti in iskanju pomoči pri študentih. O višjih stopnjah depresivnosti in anksioznosti so poročale študentke, študenti prvih letnikov (prvič vpisani), študentje s predhodnimi duševnimi motnjami in študentje z nižjo stopnjo socialne podpore. O pogostejšem iskanju pomoči so poročale študentke in vsi študentje z nižjo stopnjo socialne podpore. Rezultati magistrskega dela nudijo vpogled v duševno stanje študentske populacije glede na kontekst ukrepov, ki so veljali ob koncu drugega vala epidemije COVID-19 v Sloveniji. Ugotovitve lahko koristijo pri prepoznavanju ranljivih skupin znotraj študentske populacije in oblikovanju usmerjenih intervencij za študente v času kriznih razmer, kot je epidemija.[M. Lebar]20232023-09-08 07:46:45Magistrsko delo/naloga149624sl