<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149616"><dc:title>Okrevanje srčne frekvence po naporu v obdobju intenzivnega trenažnega programa mladih športnikov</dc:title><dc:creator>Ameršek,	Kim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>srčna frekvenca</dc:subject><dc:subject>okrevanje srčne frekvence</dc:subject><dc:subject>standardizirana zmerna vadba</dc:subject><dc:subject>mladi športniki</dc:subject><dc:subject>pretreniranost</dc:subject><dc:description>Uvod: Aktivni športniki redno trenirajo, da bi dosegli čim boljšo telesno pripravljenost. Preveč treninga lahko vodi v pretreniranost športnika. Okrevanje srčne frekvence po standardizirani zmerni obremenitvi, ki jo športniki ponavljajo med rednimi treningi, bi lahko bila je dober pokazatelj športnikove telesne pripravljenosti in morebitne pretreniranosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti povezavo med okrevanjem frekvence srčnega utripa (fSUO) po koncu standardizirane zmerne vadbe (SZV) in intenzivnostjo treninga pri mladih aktivnih tekačih. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 7 mladih aktivnih tekačev (3 moški in 4 žensk). Pri vsakem smo izvedli 4 meritve SZV. Protokol je bil sestavljen iz 3 faz: 1) 5-minutno mirovanje, 2) stopnjevana SZV na sobnem kolesu, 3) pasivno okrevanje. Merili smo fSUO v 30, 60 in 120 s po SZV ter oceno občutenja napora po 15-stopenjski lestvici (LON). Statistično smo analizirali spremembo fSUO 30, 60 in 120 s po koncu SZV. Z metodo vadbenega dražljaja (MVD) po modelu Banister in po modificiranih modelih smo ocenili športnikovo telesno obremenjenost zaradi rednih treningov. S koeficientom spreminjanja merjenih količin smo sledili spreminjanju fiziološkega odziva na SZV med rednim trenažnim programom. Rezultati: Vse merjene fiziološke količine so se med trenažnim programom spreminjale, koeficient spreminjanja pri fSUO60 je bil enakega velikostnega reda kot pri LON, največji je bil pri fSUO30, vendar ni bil normalno porazdeljen in najmanjši pri fSUO120. Pri ?fSUO60 smo našli zmerno negativno povezanost s ?MVD2 (r = -0,362), pri ?LON pa zmerno oziroma močno povezanost s ?MVD (r = -0,393) in ?LON2 (r = -0,506). Test povezanosti je potrdil pozitivno linearno korelacijo med vsemi kazalci intenzivnosti trenažnega programa. Razprava in zaključek: Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se fSUO po SZV spreminja in da sta ?fSUO60 in ?LON statistično pomembno povezana z intenzivnostjo trenažnega programa. Sklepamo lahko, da bi odstopanja od te povezanosti morda lahko nakazovala pretreniranost. Da bi to lahko potrdili, bi v prihodnje morali uporabiti večji vzorec preiskovancev, podaljšati obdobje meritev ter povišati intenzivnost njihovega trenažnega programa.</dc:description><dc:publisher>[K. Ameršek]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149616</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
