<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149615"><dc:title>Duševno zdravje ženske po splavu</dc:title><dc:creator>Novak,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterka Novak,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>splav</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>ženske po splavu</dc:subject><dc:description>Uvod: Splav je za žensko težka in travmatična izkušnja, zato se vedno več pozornosti 
namenja psihičnim in čustvenim posledicam splava. Zdravstveno stanje po posegu lahko 
povezujemo z različnimi stanji v duševnem, zato je pomembno, da so ženske deležne 
kakovostne in celostne obravnave. Pri tem je vloga medicinske sestre ključnega pomena, saj 
je medicinska sestra ena prvih oseb, s katero ima ženska stik pred in po splavu. Namen: 
Namen diplomskega dela je opredeliti duševno zdravje ženske po splavu in vlogo 
medicinske sestre. Poleg tega želimo opredeliti in opisati najpogostejše motnje v duševnem 
zdravju, opredeliti pomen žalovanja in ustrezno komunikacijo medicinske sestre do ženske 
po spontani ali umetni prekinitvi nosečnosti. Metode dela: V diplomskem delu je bila 
uporabljena deskriptivna metoda dela, ki temelji na pregledu strokovne literature s področja 
duševnega zdravja ženske po splavu. Literatura je bila iskana v angleškem in slovenskem 
jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed, Google Učenjak in COBISS.SI. 
Iskanje literature je potekalo od novembra 2022 do januarja 2023. V diplomskem delu so 
uporabljeni članki, ki so prosto dostopni, pregledni ali izvirni, ter članki v obsegu celotnega 
besedila, ki so bili objavljeni od leta 2012 do leta 2023. Članki so bili ovrednoteni po 
hierarhiji dokazov po Politu in Becku (2008). Rezultati: Ženske se po splavu soočajo z 
različnimi osebnimi stiskami in čustvi ter duševnimi motnjami, kot so depresija, anksioznost, 
posttravmatski sindrom in postabortivni sindrom. Izguba želene nosečnosti za žensko 
pomeni veliko izgubo, zato ob tem doživlja globoko žalost in obup. Izguba lahko prizadene 
tudi njenega partnerja in družino, zato je pomembno, da medicinska sestra v obravnavo 
vključi tudi druge člane in z njimi oblikuje terapevtski odnos, ki temelji na zaupanju. 
Pomembno je, da medicinska sestra paru nudi podporo, daje natančne informacije, posreduje 
vire pomoči in starše seznani s fazami žalovanja. Poleg tega mora medicinska sestra poznati 
in prepoznati morebitne znake duševnih motenj, imeti mora dobre komunikacijske 
sposobnosti ter vsak primer obravnavati individualno in celostno. Razprava in zaključek: 
Splav lahko pusti negativne posledice na duševnem zdravju in čustvenem področju. 
Zdravstvena nega predstavlja pomemben del pri celostni obravnavi ženske po splavu, ki je 
še vedno stigmatiziran postopek in tabu tema, kar lahko še dodatno vpliva na ženske. 
Medicinska sestra ima pomembno vlogo, saj s svojim strokovnim delom, podporo, 
razumevanjem in natančnim informiranjem prispeva h kakovostni zdravstveni obravnavi.</dc:description><dc:publisher>[L. Novak]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149615</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
