Vloga regulatorjev rasti v sodobni pridelavi okrasnih rastlinBenedik, Lucija (Avtor) Osterc, Gregor (Mentor) rastni regulatorjidirektivatehnološki ukrepiRastni regulatorji vplivajo na stanje hormonov v rastlinah in jih uporabljamo pri pridelavi okrasnih rastlin. Lahko so sintetični analogi ali inhibitorji rastlinskih hormonov. Z uporabo regulatorjev rasti vplivamo na vsebnost ali na mesto delovanja hormonov. Uporaba rastnih regulatorjev pri pridelavi hortikulturnih rastlin se je začela širiti po letu 1930 in njihovo delovanje je raznoliko. Avksini se v obliki indol-3-ocetne kisline, indol-3-maslene kisline in alfa-naftil-3-ocetne kisline uporabljajo za ukoreninjanje potaknjencev, giberelini kot giberelinska kislina za pospeševanje rasti in inhibitorji giberelinske kisline za zaviranje rasti. Aktivna snov benziladenin, ki vpliva na citokinine, se uporablja predvsem v in vitro tehnikah, etefon, ki vpliva na razvoj etilena pa je učinkovit pri krizantemah, ciklamah in bromelijah, z vplivom na cvetenje. Abscizinska kislina kot rastni regulator pomaga rastlinam pri odzivu na stres. Rastni regulatorji, zaradi svojega vpliva na življenjske procese v rastlini, sodijo med fitofarmacevtska sredstva in so strogo regulirani. Zaradi tega in ciljev kmetijske politike se pridelovalci okrasnih rastlin poslužujejo nekemičnih načinov regulacije rasti, s katerimi vplivajo na rast rastlin. Ukrepi, kot so zmanjšano gnojenje, sušni stres, velikost loncev, kontrola temperature in vršičkanje spremenijo rast in procese v rastlini do te mere, da je brez uporabe rastnih regulatorjev kakovostna, rastline pa so primerne za prodajo.20232023-09-08 07:15:33Diplomsko delo/naloga149608sl