<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149607"><dc:title>Uporabnost različnih šob z dvojnim simetričnim curkom v ozimni pšenici (Triticum aestivum)</dc:title><dc:creator>Bojc,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučajnk,	Filip	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šobe</dc:subject><dc:subject>dvojni simetrični curek</dc:subject><dc:subject>pokritost</dc:subject><dc:subject>ozimna pšenica</dc:subject><dc:description>V letu 2022 smo na Laboratorijskem polju BF izvedli poljski poskus, v katerem smo uporabili 4 različne šobe Avi Twin z dvojnim simetričnim curkom (01, 02, 03 in 04) v ozimni pšenici. Tlak škropljenja (3,0 bar) in vozna hitrost (6,0 km/h) sta bila konstantna. V poskusu smo primerjali kakovost in količino nanosa na sprednji in zadnji strani klasa ter na listu zastavičarja (1. list) in nižje ležečemu listu (2. list). Za ugotavljanje kakovosti nanosa smo uporabili na vodo občutljive lističe, medtem ko za količino nanosa barvilo Helios 500 SC (tracer). Odtise kapljic smo izmerili s kamero in programom Wise Node, medtem ko smo količino tracerja analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Ugotovili smo, da s šobami 03 in 04 dosežemo večjo pokritost in večjo količino tracerja na klasih in listih ozimne pšenice kot pri šobah 01 in 02. S tem smo potrdili obe postavljeni hipotezi. Manjša pokritost je bila pri vseh uporabljenih šobah na zadnji strani klasa.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-08 07:15:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149607</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
