<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149575"><dc:title>Vpliv surfaktantov in polielektrolitov na tvorbo in stabilnost umetnih veziklov in priprava hibridnih veziklov</dc:title><dc:creator>Zagorc,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogej,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vezikli</dc:subject><dc:subject>surfaktant</dc:subject><dc:subject>polielektrolit</dc:subject><dc:subject>dinamično sipanje svetlobe</dc:subject><dc:subject>hibridosomi</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:description>V organizmih ves čas poteka medcelična komunikacija pri kateri sodelujejo zunajcelični vezikli. Preko veziklov se prenašajo nukleinske kisline, proteini in različni metaboliti. Interakcije veziklov s tarčnimi celicami imajo različne posledice, kot sta na primer zaviranje tumorske aktivnosti in stimulacija signalnih poti. Umetne vezikle lahko enostavno pripravimo, hkrati pa njihove lastnosti omogočajo raznoliko uporabo. Med drugim jih uporabljamo kot sistem za dostavo zdravil in cepiv ter za prognostiko in diagnostiko številnih bolezni. V magistrskem delu smo s pomočjo ekstruzije pripravili umetne vezikle iz 1-palmitoil-2-oleoil-sn-glicero-3-fosfoholin lipida (POPC), ki smo jim dodajali po naboju različne surfaktante in polielektrolite za proučitev vpliva teh spojin na njihovo stabilnost. Spremljali smo vpliv surfaktantov in polielektrolitov na velikost in obliko veziklov, ter njihovo stabilnost pri različnih temperaturah. Velikost veziklov, intenziteto sipanja svetlobe in njihovo temperaturno stabilnost smo zasledovali z metodo dinamičnega sipanja svetlobe. Ko smo raztopini POPC veziklov dodali kationski surfaktant N-cetilpiridinijev klorid (CPC), anionski surfaktant natrijevega dodecil sulfata (SDS), ali neionski surfaktant Triton X-100 vse do kritične micelne koncentracije (cmc) surfaktanta, ni prišlo do velikih sprememb v velikosti hidrodinamskega radija (Rh) in intenziteti sipane svetlobe. Po preseženi cmc pa je v primeru dodatkov vseh surfaktantov intenziteta močno padla, porazdelitev delcev v suspenzijah pa je postala vedno bolj polidisperzna. Ob dodatkih polielektrolitov ni prišlo do večjih sprememb v velikosti Rh in intenziteti sipanja. Vezikli POPC so bili kljub dodatkom temperaturno izjemno stabilni. Z naraščanjem temperature je prišlo le do razširitve v razporeditvi Rh. S kalorimetrijo smo spremljali toplotne efekte vezave surfaktantov in polielektrolitov na vezikle POPC. Pri vezavah vseh treh surfaktantov na POPC so toplotni efekti eksotermni, pri vezavah polielektrolitov pa so toplotni efekti zanemarljivo majhni. Vezikle smo naredili še na enostavnejši način, to je z enostavnim mešanjem komercialnih lipidov (sojinega in jajčnega lecitina), ter preučevali, kako različne snovi vplivajo na spontano tvorbo hibridnih veziklov ali hibridosomov in njihovo stabilnost. Pri enostavnejšem načinu priprave veziklov ekstruzije nismo uporabili. Hibridosomi so nastali tako v odsotnosti kot tudi v prisotnosti glicerola. Glede na rezultate sklepamo, da glicerol prispeva k izoblikovanju veziklov in bolj homogenim lipidnim strukturam. Zanimalo nas je, kako vplivamo na tvorbo hibridosomov, če mešanici namesto vode dodamo ekstrakt iz smrekovih iglic, ki vsebujejo številne zdravilne učinkovine. Hibridosomi so nastali tudi v tem primeru, do razlik je prišlo le v intenziteti sipanja in velikosti hidrodinamskega radija.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-07 12:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149575</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
