<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149572"><dc:title>Najkrajše poti v grafih z negativnimi utežmi</dc:title><dc:creator>KOMEL,	VITA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fijavž,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>najkrajše poti</dc:subject><dc:subject>BNW algoritem</dc:subject><dc:subject>dekompozicija grafov</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se ukvarjamo s problemom iskanja najkrajših poti v grafih z negativnimi utežmi. Bellman-Fordov algoritem, eden od klasičnih algoritmov za iskanje najkrajših poti v grafih z n vozlišči in m povezavami, zmore obvladovati tudi grafe z negativnimi utežmi. Toda njegova časovna zahtevnost O(mn) je znatno slabša, kot zahtevnost Dijkstrovega algoritma, ki je skoraj linearna O(m + n log n). Žal pa Dijkstrov algoritem ne obvlada grafov, v katerih bi imele povezave lahko tudi negativno dolžino.

V delu predstavimo skoraj linearen verjetnostni algoritem, ki v času O(m p(log n + log W)) izračuna dolžino najkrajše poti med točkama v uteženem grafu, pri čemer je p polinom in W največja velikost negativne uteži. Prvi tak algoritem so predstavili Bernstein, Nanongkai in Wulff-Nielsen. Kmalu za objavo pa so izboljšan rezultat - tako v prezentaciji kot v redukciji logaritemskih faktorjev - predstavili Bringmann, Casiss in Fischer.

Naloga predstavi idejo algoritma in obravnava problem najkrajših poti na grafih z omejenimi velikostmi negativnih uteži. Nato pa s pristopom skaliranja uteži predstavi omenjeni algoritem, dokaže njegovo pravilnost in utemelji časovno zahtevnost.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-07 11:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149572</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
