<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149536"><dc:title>Pregled vpeljave mikroreaktorjev v proizvodnjo farmacevtskih učinkovin</dc:title><dc:creator>Gorenc,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič Plazl,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikroreaktorji</dc:subject><dc:subject>aktivne farmacevtske učinkovine</dc:subject><dc:subject>večstopenjska sinteza</dc:subject><dc:description>V zadnjem času je trend v proizvodnji aktivnih farmacevtskih učinkovin (angl. active pharmaceutical ingredient, API) nadomeščanje šaržnih procesov s kontinuirnimi. Za izvedbo kemijskih in biokemijskih kontinuirnih procesov se vedno bolj uveljavljajo mikropretočni sistemi, saj slednji ponujajo številne prednosti in vodijo v intenzifikacijo procesov. Implementacija miniaturizirane opreme izboljša okolijsko sprejemljivost in varnost proizvodnje, omogoča hitrejšo proizvodnjo API, manjšo porabo topil ter energije, izvajanje eksotermnih in eksplozivnih reakcij ali reakcij, katerih produkt je strupen oziroma nestabilen intermediat. 
V diplomski nalogi sem pripravila literaturni pregled o vpeljavi mikroreaktorske tehnologije v proizvodnjo različnih API kot so ibuprofen, artemisinin, ketamin, linezolid, imatinib, (S)-varfarin in nekatere druge. Primerjala sem njihovo proizvodnjo v šaržno delujočih in pretočnih reaktorjih vključno z mikropretočnimi sistemi, pri čemer se je fotokemija izkazala kot obetajoč pristop pridobivanja API z visoko učinkovitostjo. Prav tako je ta veja tehnologije okolju prijazna, saj se za aktivacijo kemijske reakcije uporablja svetloba oziroma fotoni, ki so tako rekoč 'zeleni' reagenti. Glede na to, v katerem izmed navedenih reaktorjev je reakcija potekla, sem na podlagi sinteze posamezne učinkovine med seboj primerjala njihove izkoristke, konverzijo, produktivnost, zadrževalne čase ter volumne reaktorjev. Spremljala sem, ali mora biti za uspešno sintezo prisoten katalizator, v koliko stopnjah reakcija poteče oziroma ali je potrebna vmesna izolacija intermediatov ter koliko reaktorskih sistemov je za to potrebno. Izkazalo se je, da pri obratovanju z mikropretočnimi sistemi reakcija poteče bistveno hitreje, saj po navadi ni potrebna izolacija vmesnih produktov, ki nastajajo med reakcijo. Izboljšamo lahko tudi nekaj korakov proizvodnje, kar vključuje zmanjšanje količine odpadkov, saj porabimo manj začetnega materiala. S tem se približamo proizvodnji finih kemikalij in API po načelih zelene kemije.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-07 11:26:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149536</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
