<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149516"><dc:title>Spremljanje razgradnih produktov, nastalih z uporabo naprednih oksidacijskih procesov na izbranih onesnaževalih</dc:title><dc:creator>Račić,	Jasmin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>alkilfenoli</dc:subject><dc:subject>benzotriazoli</dc:subject><dc:subject>emergentna onesnaževala</dc:subject><dc:subject>kromatografija</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:subject>ekstrakcija na trdno fazo</dc:subject><dc:subject>napredni oksidacijski procesi</dc:subject><dc:description>Emergentna onesnaževala so spojine iz naravnih ali sintetičnih virov, ki imajo znane ali domnevne škodljive učinke na okolje in zdravje človeka. Benzotriazoli (BTA) so emergentna onesnaževala, ki so akutno strupena za nekatere bakterije in vodne organizme. Alkil etoksilati (APEO) in njihovi stabilni razgradni produkti alkilfenoli (AP) so onesnaževala, ki so akutno in kronično strupena za alge, ribe in nevretenčarje. Pri vretenčarjih se vežejo za estrogenske receptorje in delujejo kod endokrini motilci. Trenutne metode za odstranjevanje emergentnih onesnaževal iz okolja, kot so biološka razgradnja in adsorbcija, se niso izkazale kot najbolj učinkovite metode in lahko tvorijo produkte, ki so še bolj strupeni od izhodnih onesnaževal. Novi pristop za odstranjevanje emergentnih onesnaževal iz vodnega okolja, zlasti odpadne vode, je uporaba t.i. naprednih oksidacijskih procesov (AOP), med katere sodijo elektrooksidacija (EO) in ozonacija, ki temeljijo na tvorbi reaktivnih kisikovih zvrsti pri sobni temperaturi, te pa potem oksidirajo onesnaževala.
Za BTA smo spremljali učinkovitost EO z uporabo različnih anodnih materialov, in sicer anodo iz z borom dopiranega diamanta (BDD) ter anodo iz mešanih kovinskih oksidov (MMO) RuO2 in RuO2/IrO2. Kot najbolj učinkovita anoda se je izkazala BDD, pri kateri se je po 60 min razgradilo 81,1 % BTA. Pri uporabi vseh elektrod sem identificiral nastanek 1H-BTA-4,7-diona, BTA-OH, BTA-(OH)2 in BTA-(OH)3. BDD anodo smo potem uporabili za EO BTA v modelni odpadni vodi z dodatkom H2SO4, Na2SO4 in NaCl kot pomožnih elektrolitov. Kot najbolj učinkovit elektrolit se je izkazala H2SO4, pri kateri se je po 60 min razgradilo 97,7 % BTA. Z dodatkom H2SO4 in Na2SO4 sem med EO identificiral nastanek BTA-OH, BTA-(OH)2 in     BTA-(OH)3, medtem ko slednji metaboliti niso bili opaženi pri dodatku NaCl. Z dodatkom NaCl sem identificiral nastanek BTA-Cl.
Za spremljanje ozonacije AP sem razvil HPLC-DAD metodo in GC-MS/MS metodo.        HPLC-DAD metoda je bila linearna v območju med 0,5 mg/L in 50 mg/L z RSD injiciranja pod 6,4 %. GC-MS/MS metoda je bila linearna v območju med 10 μg/L in 500 μg/L z RSD injiciranja med 1,2 % in 8,3 %. Optimiziral sem tudi SPE, pri čemer se je kot najbolj učinkovita kolona izkazala C18 z izkoristki ekstrakcije med 47,7 % in 86,5 %. pH ni imel bistvenega vpliva na izkoristke, medtem ko je dodatek elektrolitov nekoliko zvišal izkoristke za 4-t-oktilfenol in znižal za ostale AP. Optimalen volumen eluenta MeOH je bil 2 mL. Prebojni volumen je bil 500 mL. Pri ozonaciji smo spremljali učinkovitost ozonacije realne odpadne vode, ki je vsebovala AP, z dodatkom dveh različnih heterogenih zeolitnih katalizatorjev in sicer ZEO in ZEO(Fe). ZEO(Fe) se je iskazal kot dosti bolj učinkovit katalizator, pri katerem smo dosegli popolno mineralizacijo AP po 40 min, medtem ko smo v primeru ZEO popolno mineralizacijo AP dosegli po 110 min.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-07 11:25:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149516</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
