Normativne vrednosti Y testa za oceno ravnotežja pri preiskovancih moškega in ženskega spola v različnih starostnih obdobjihKordiš, Ana (Avtor) Rugelj, Darja (Mentor) Vauhnik, Renata (Komentor) Kovačič, Tine (Recenzent) magistrska delafizioterapijaY test ravnotežjadinamično ravnotežjestarejši preiskovancinormativne vrednostistaranjeUvod: Y test ravnotežja je zanesljiv in veljaven test dinamičnega ravnotežja. V diagnostične namene služi kot presejalni test, v klinične namene pa kot ocenjevalni pripomoček za merjenje ravnotežja pri spremljanju napredka rehabilitacije ali vadbenega programa. Gre za modifikacijo testa dosega z nogo v osmih smereh (angl. Star Excursion Balance Test-SEBT), ki vsebuje le tri smeri dosega: anteriorno, posteromedialno in posterolateralno. Pri testu preiskovanec ohranja ravnotežje na stojni nogi, medtem ko z nestojno nogo sega v tri različne smeri, cilj pa je doseči najdaljšo možno razdaljo. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti normativne vrednosti za različne starostne skupine preiskovancev (20–29 let, 30–39 let, 40–49 let, 50–59 let, 60–69 let in 70 let in več) pri Y testu ravnotežja pri moških in ženskah. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 144 zdravih prostovoljcev, 72 moških in 72 žensk. V vsaki starostni skupini je bilo 12 preiskovancev moškega in 12 ženskega spola. Razporejeni so bili v 6 starostnih skupin: 1. skupina (20–29 let), 2. skupina (30–39 let), 3. skupina (40–49 let), 4. skupina (50–59 let), 5 skupina (60–69 let) in 6. skupina (70 let in več). Vsak preiskovanec je na instrumentalni napravi izvedel Y test s tremi poskusnimi meritvami in tremi testnimi meritvami v vseh treh smereh. Podatke smo nato normalizirali in statistično obdelali s programom SPSS 27. Rezultati: Povprečen normalizirani doseg po posameznih starostnih skupinah je največji v starostni skupini 20–29 let. Doseg po posameznih starostnih skupinah upada od najnižje do najvišje starostne dekade. V starostni skupini 20–29 let obstajajo statistično pomembne razlike v vseh preučevanih meritvah, kjer moški dosegajo višje povprečne meritve kot ženske (p ? 0,05). Prav tako so statistično pomembne razlike v starostni skupini 30–39 let pri spremenljivkah desno anteriorno in levo anteriorno, pri čemer prav tako moški dosegajo višje povprečne rezultate kot ženske. Pri preostalih spremenljivkah in starostnih skupinah med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05). Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da se z nogo dosežena razdalja s starostjo zmanjšuje. Starejši so dosegli krajše razdalje v vseh smereh v primerjavi z mlajšimi preiskovanci. Dosežena razdalja je pri mlajših ženskah krajša v primerjavi z moškimi, s starostjo pa ni več statistično pomembnih razlik med spoloma.[A. Kordiš]20232023-09-07 07:45:58Magistrsko delo/naloga149367sl