Določanje citotoksičnega in genotoksičnega delovanja kompleksnih mešanic bisfenola A innjegovih analogov v in vitro hepatičnem 3D celičnem modeluRavnjak, Tim (Avtor) Žegura, Bojana (Mentor) Štampar, Martina (Komentor) BisfenoliAnalogikompleksne mešaniceHepG2sferoidmikroskopijacitotoksičnostoksidativni stresgenotoksičnostsinergijaBisfenoli (BP-ji) so skupina sintetičnih spojin, ki se uporabljajo kot surovina za industrijsko proizvodnjo polimerov, zlasti epoksidnih smol in polikarbonatne plastike. So vsestransko industrijsko aplikativni in so prisotni v številnih vsakdanjih izdelkih. Z razmahom uporabe BP-jev so se pojavile skrbi o njegovem vplivu na zdravje ljudi. Številne raziskave, ki govorijo o neželenih učinkih BPA, so privedle do zakonodajnih regulativ o uporabi BPA, naraščajoče regulativne omejitve pa so privedle do naglega razvoja analogov BPA. Toksikološki profil analogov BPA ni popolnoma raziskan, še manj pa je znanega o delovanju kompleksnih mešanic analogov. V toksikologiji lahko kombinirani učinki povzročajo za zdravje ljudi neželene posledice, zato je preučevanje kemijskih mešanic pomembno z vidika varovanja zdravja. Zaradi vedno večje uporabe analogov BPA ter njihove naraščajoče prisotnosti v izdelkih in okolju, smo v magistrskem delu preučevali vpliv BPA, njegovih analogov Bisfenola AP (BPAP) in Bisfenola C (BPC) ter binarnih mešanic BPA z BPAP ter BPA z BPC na rast, obliko in velikost površine 3D celičnih modelov ali t.i. sferoidov, ki smo jih razvili iz celic človeškega hepatocelularnega karcinoma (HepG2). Ugotavljali smo njihovo citotoksično in genotoksično aktivnost ter vpliv na nastanek oksidativnega stresa. Testiranja smo opravili po kratkotrajni (24 ur) in dolgotrajni (96 ur) izpostavitvi. Ugotovili smo, da izbrani BP-ji in njihove mešanice niso povzročili sprememb v rasti, obliki in velikosti površine sferoidov. S testoma MTS in ATP smo ugotovili, da noben izmed testiranih BP-jev in njihovih mešanic ne vpliva na živost celic v sferoidu po 24 in 96 urah izpostavitvi, z izjemo BPAP pri koncentraciji 20 μM po 24 urah, kjer smo zaznali zmanjšano živost celic. Z merjenjem nastanka malondialdehida (MDA) in merjenjem nastanka reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) smo ovrednotili vpliv BP-jev in njihovih mešanic na nastanek oksidativnega stresa ter ugotovili, da vsi testirani BP-ji in mešanice povzročijo nastanek ROS, na dolgotrajen oksidativni stres pa ima največji vpliv BPAP. S testom komet smo ugotovili, da po kratkotrajni izpostavitvi vsi BP-ji in njihove mešanice povzročajo eno-verižne prelome DNA, kar smo potrdili tudi pri dolgotrajni izpostavitvi, z izjemo mešanice BPA + BPC, ki ni delovala genotoksično. Največji genotoksični potencial ima BPC, ki je povzročil prelome pri ⡥ 10 μM (24 ur) in 1 μM (96 ur). Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da mešanica BPA + BPAP po 96 urah deluje genotoksično s sinergističnim učinkom. S pridobljenimi rezultati smo doprinesli novo znanje k manjkajočim podatkom o toksičnosti analogov BPA in njihovih kompleksnih mešanicah, vendar je zaradi naraščajoče proizvodnje in prisotnosti BP-jev potrebno raziskave nadaljevati.[T. Ravnjak]20232023-09-07 07:15:44Magistrsko delo/naloga149358sl