<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149303"><dc:title>Krepitev moči svojcev uporabnikov programov Društva Projekt Človek</dc:title><dc:creator>Furlan,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zasvojenost</dc:subject><dc:subject>zdravljenje zasvojenosti</dc:subject><dc:subject>stiske svojcev zasvojenih</dc:subject><dc:subject>krepitev moči svojcev in viri moči svojcev</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavam sodelovanje svojcev v procesu okrevanja ljudi, ki so zasvojeni z drogami. Raziskava temelji na ugotovitvi zaposlenih v programih Društva Projekt Človek, da so  svojci uporabnikov, ki so vključeni v procesih zdravljenja zasvojenosti v programih Društva Projekt Človek, pogosto preobremenjeni, izčrpani, lahko se spopadajo s pretirano zaskrbljenostjo, stresom in številnimi spremembami na več področjih življenja. Z raziskovanjem sem želela posvetiti pozornost tudi njim in odkriti, kakšna je njihova vloga v procesu obravnave njihovih bližnjih in kakšne so njihove izkušnje. Odločila sem se, da z magistrsko nalogo osvetlim in poudarim stiske, s katerimi se spopadajo te družine ter kakšni so njihovi viri moči. Na ta način želim prispevati k temu, da jim strokovnjaki in različni izvajalci storitev namenimo več pozornosti in pomoči. Raziskovala sem: 1) Kako poteka vsakdanje življenje svojcev v času, ko so zasvojeni sorodniki vključeni v programe Društva Projekt Človek?; 2) Kakšne so želje in potrebe svojcev v času, ko so njihovi sorodniki vključeni v program Društva Projekt Človek?; 3) Kakšno podporo dobijo svojci s strani delavcev Društva Projekt Človek in ali je ta pomoč skladna z njihovimi potrebami in željami?; 4) Kakšno je zadovoljstvo svojcev s prejeto pomočjo in kakšna so njihova pričakovanja glede pomoči, ki jo izvaja Društvo Projekt Človek? Na podlagi intervjujev s svojci sem oblikovala poskusno teorijo, v kateri sem razložila, kako se svojci soočajo s stiskami in kaj bi še potrebovali. Prevladujejo neprijetni občutki, v veliki meri so prisotni sram, strah, zaskrbljenost, občutek nemoči, občutek krivde. Svojci si krepijo svoje moči v okviru Društva Projekt Človek s skupinami za svojce, enodružinskimi srečanji ter izobraževanji. Izven Društva projekt Človek pa si najbolj pogosto krepijo svoje moči, ko so v stiku z naravo in živalmi, pomembni pa so tudi drugi odnosi, kot s prijatelji in sodelavci, veliko pa se jih poslužuje tudi duhovnosti. Med najbolj pomembnimi ugotovitvami je, da bi svojci največ pomoči potrebovali v obliki individualne psihoterapije, krizne namestitve za svoje svojce v izrednih primerih ter vzpostavitev kriznega telefona. Želijo si še večje sodelovanje in podporo tudi po končanem programu svojca (npr. možnost samostojnega bivanja s podporo).</dc:description><dc:publisher>[A. Furlan]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 09:00:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149303</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
