<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149287"><dc:title>Elektrifikacija pri katalitskem postopku epoksidacije</dc:title><dc:creator>Slovša,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Likozar,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etilen oksid</dc:subject><dc:subject>kataliza</dc:subject><dc:subject>indukcija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem preučevala indukcijsko katalizo pri reakciji epoksidacije etilena s kisikom za nastanek etilen oksida. Pri tem sem uporabila katalizator s srebrom in bakrom na predhodno pripravljeni osnovni podlagi s hidrotermalno sintetiziranimi magnetnimi nanodelci železovega oksida oblečenimi v alumino v obliki Al2O3. S tem delom sem želela ugotoviti kakšni so optimalni pogoji za proizvodnjo etilen oksida ter oceniti učinkovitost in delovanje katalizatorja. Z eksperimentalnimi rezultati sem ugotovila, da omenjeni katalizator v reaktorju za indukcijsko katalizo najbolje deluje pri temperaturi 100 °C in tlaku 20 barov. Kljub temu, da sem z izvedeno reakcijo pridobila nekaj željenega produkta etilen oksida, je konverzija še vedno prenizka za dejanski prenos takšne proizvodnje etilen oksida na industrijsko skalo. Z opravljenimi analitskimi tehnikami sem ugotovila, da so železovi nanodelci v katalizatorju izpostavljeni reakcijski atmosferi. Tako sklepam, da je slaba pokritost omenjenih delcev glavni razlog za slabšo konverzijo in selektivnost nastanka etilen oksida. Za boljše delovanje katalizatorja bi bilo potrebno le-tega še dodatno optimizirati, s čimer bi lahko dosegli boljše rezultate.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 08:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149287</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
