Vrednotenje setve koruze z daljinskim zaznavanjemBenedičič, David (Avtor) Vučajnk, Filip (Mentor) brezpilotni letalnikkoruzapodtlačna sejalnicarazdalja v vrstipridelekUporaba brezpilotnih letalnikov v kmetijstvu se hitro povečuje. V Globodolu smo zasnovali poljski poskus z uporabo brezpilotnega letalnika DJI Phantom 4 Pro za meritve razdalj med rastlinami koruze v posameznih vrstah. Koruzo smo posejali s tremi hitrostmi setve, in sicer 6 km/h, 9 km/h in 12 km/h s podtlačno pnevmatsko sejalnico Amazone ED 4500-2 Special. Pri vsakem obravnavanju, katero predstavlja različno hitrost setve, so bile tri ponovitve, na katerih smo merili razdalje med rastlinami koruze v posameznih vrstah. Primerjali smo razdalje v vrsti, izmerjene bodisi s tračnim metrom bodisi z omenjenim brezpilotnim letalnikom. Na koncu smo opravili še analizo storžev in pridelek zrnja. Povprečna razdalja v vrsti je bila pri vseh treh hitrostih podobna in je znašala od 16,7 do 17,1 cm. Med razdaljami v vrsti, izmerjenimi ročno s tračnim metrom in brezpilotnim letalnikom, so bila majhna odstopanja oz. majhne absolutne razlike. Najmanjša razlika je bila pri hitrosti setve 9 km/h, in sicer 0,45 cm. Največji pridelek zrnja je bil pri hitrosti setve 12 km/h (6527 kg/ha). Med tremi hitrostmi setve ni bilo razlik v številu vrst na koruznem storžu, medtem ko je število zrn na storž znašalo med 395 in 418. Masa zrnja na storž je znašala od 110 do 118 g, medtem ko masa klasinca 11 do 12 g. Rezultati poskusa kažejo smiselno uporabo brezpilotnega letalnika pri meritvah razdalj med koruzami v vrsti, v primerjavi z ročnimi meritvami s tračnim metrom. Prav tako je glede na pridelek zrnja po obravnavanjih bolj priporočljiva večja hitrost setve koruze (9 km/h ali več) s podtlačno pnevmatsko sejalnico.20232023-09-06 07:16:03Diplomsko delo/naloga149257sl