<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149243"><dc:title>Vpliv sestave raztopine na stabilnost vodnih suspenzij nanodelcev TiO2</dc:title><dc:creator>Štefanič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Reščič,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanodelci titanovega dioksida</dc:subject><dc:subject>polietilen glikol</dc:subject><dc:subject>zeta potencial</dc:subject><dc:subject>sipanje svetlobe</dc:subject><dc:subject>Monte Carlo</dc:subject><dc:description>Vodne suspenzije nanodelcev TiO2 z dodanimi solmi in polietilen glikolom (PEG) so bile analizirane z metodama dinamičnega sipanja svetlobe in zeta potenciala. V suspenzijah so bile uporabljene preproste eno- in dvovalentne anorganske soli. Zanimal nas je ionospecifičen vpliv delcu nasprotno nabitih ionov na velikost in agregacijo nanodelcev titanovega dioksida. Pri enakih pH pogojih so dvovalentni ioni hitreje povzročili destabilizacijo suspenzije in agregacijo kot enovalentni ioni. Med vplivi enovalentnih ionov ni bilo večjih razlik. Zeta potencial je s koncentracijo enovalentnih ionov padal in se je pomikal proti ničli. Pri dvovalentnih ionih se je pojavila navidezna inverzija naboja delca in zeta potencial je šel kljub nizkemu pH v negativne vrednosti. Pripravljene so bile tudi suspenzije nanodelcev s PEG. Zanimal nas je vpliv prisotnosti dolgih polimernih verig (PEG) na stabilnost suspenzij TiO2 nanodelcev. Višje koncentracije PEG (obeh uporabljenih vrst z različnimi dolžinami polimerne verige) so destabilizirale suspenzijo, povzročile agregacijo delcev in padec zeta potenciala. Slednje je najverjetneje posledica povečanja delcev med meritvijo. Pri raztopinah mešanice nanodelcev, PEG in soli smo opazili hitrejšo agregacijo kot pri kateremkoli posameznem efektu, kar pomeni, da je njun skupni vpliv bolj destabilizirajoč. Računalniške simulacije Monte Carlo grobo zrnatega modela mešanice nanodelcev TiO2 in soli so potrdile eksperimentalna opažanja o vplivu soli na stabilnost TiO2 suspenzij. Suspenzija delcev brez dodane soli je bila stabilna, delci so bili samostojni in daleč narazen, medtem ko so bili delci ob prisotnosti soli blizu skupaj, kar kaže na nestabilen sistem. Razlik med vplivi različnih koncentracij soli s tem modelom ni bilo opaziti. Ravno tako se zaradi nizkih koncentracij PEG, uporabljenih v eksperimentu, prisotnost le-tega, preko vpliva na dielektrično konstanto, v simulaciji ni poznala.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-05 15:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>