<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149207"><dc:title>Psihologija, literatura in gledališče v meddisciplinarni interakciji</dc:title><dc:creator>Erzetič,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>književnost</dc:subject><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:subject>gledališče</dc:subject><dc:subject>ritual</dc:subject><dc:subject>arhetip</dc:subject><dc:subject>simbol</dc:subject><dc:subject>animus</dc:subject><dc:subject>anima</dc:subject><dc:subject>meddisciplinarnost</dc:subject><dc:subject>Oresteja</dc:subject><dc:subject>Ajshil</dc:subject><dc:subject>C. G. Jung</dc:subject><dc:subject>M. Eliade</dc:subject><dc:description>Psihologija, literatura in gledališče so medsebojno tesno povezane discipline. Ritual, obred in okultizem so le eni izmed povezovalnih členov teh disciplin, ki se nanašajo na arhetipe. Njihov prestop iz nezavednega v zavedno stanje se kaže preko sanj oz. pojavnih simbolov. Meddisciplinarnost psihologije, literature in gledališča kaže na skupno presečišče v sociologiji literature, saj ta združuje socialno okolje, človeka v njem in literaturo, ki to družbo ali človeka opisuje. Psihologija nezavednega v kolektivnem ali individualnem (animus, anima) nam razkriva vzroke za bralčevo ali gledalčevo večjo privlačnost do nekega literarnega dela oz. določene predstave.</dc:description><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2023-09-05 11:29:42</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>149207</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
