<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149165"><dc:title>Analiza delovanja TORSEN diferenciala vgrajenega v VW Passat</dc:title><dc:creator>Šlibar,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oman,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prenos moči</dc:subject><dc:subject>polževa gonila</dc:subject><dc:subject>TORSEN diferencial</dc:subject><dc:subject>samozapornost gonila</dc:subject><dc:subject>koeficient trenja</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je najprej predstavljena vloga diferencialov v motornih vozilih. Nato so predstavljeni osnovni principi delovanja in konstrukcija klasičnega mehanskega diferenciala. Podrobneje je predstavljen TORSEN diferencial ter njegova konstrukcija in princip delovanja polževih gonil. Za obravnavani TORSEN diferencial je potrebno določiti geometrijske izmere zobnikov. S pomočjo opravljenih praktičnih meritev je potrebno določiti koeficient trenja in izkoristek diferenciala. Koeficient trenja smo določili na dva načina - najprej po preprostem preračunu s pomočjo enostavnega preizkusa, ter nato še preko kompleksnejšega ter bolj natančnega preračuna. Ustreznejši rezultat smo dobili preko kompleksnejšega izračuna – koeficient trenja je znašal 0,109. Na koncu naloge smo določili generirano toploto v diferencialu zaradi vožnje v ovinku, kjer smo predpostavili čas vožnje ter dva različna radija ovinka. Računsko določena generacija toplote je bila presenetljivo majhna – diferencial se je najbolj segrel v primeru vožnje z maksimalno močjo motorja v ovinku z manjšim radijem, in sicer za 2,7°C.</dc:description><dc:publisher>[A. Šlibar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-05 08:30:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149165</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
