<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149086"><dc:title>Vsebnost primarnih in sekundarnih produktov oksidacije ter vitamina E v prehranskih dopolnilih z omega 3 maščobnimi kislinami</dc:title><dc:creator>Klemenc,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk Žontar,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levart,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>maščobne kisline</dc:subject><dc:subject>omega 3</dc:subject><dc:subject>produkti oksidacije</dc:subject><dc:subject>vitamin E</dc:subject><dc:description>Ribje olje je bogato z večkrat nenasičenimi omega 3 (n-3) maščobnimi kislinami (MK), zaradi česar tovrstna olja in z njimi povezana prehranska dopolnila (PD) hitreje oksidirajo. Pri tem nastanejo primarni in sekundarni produkti oksidacije, zaradi česar so oksidirana olja prehransko manj kakovostna ali celo škodljiva. Cilj magistrskega dela je bil določiti vsebnost primarnih produktov, to je peroksidno število (PŠ) in sekundarnih produktov oksidacije, to je p-anizidinsko število (p-AŠ) in malondialdehida (MDA) ter vsebnost vitamina E v PD z n-3 MK. Analizirali smo 30 vzorcev, vsak vzorec je bil sestavljen iz dveh neodvisnih ponovitev. Dobljene rezultate smo primerjali s standardi kakovosti, podatki iz literature in z vrednostjo označeno na označbi. Izmed vseh analiziranih vzorcev jih je 73 % preseglo priporočeno zgornjo mejo za PŠ (5 meq O2/kg), razpon vrednosti pa je znašal od 1,3 do 26,1 meq O2/kg. Priporočeno zgornjo mejno vrednost za p-AŠ (≤20) je presegel 1 vzorec, razpon vrednosti pa je znašal od 20 do 51,8. Priporočeno zgornjo mejno totox vrednost (≤26) je preseglo 26 % vzorcev, razpon vrednosti pa je segal od 13,2 do 70,1. Pri tem določitev p-AŠ in totox vrednosti za vzorce iz krilovega olja ni bila mogoča. Noben vzorec ni vseboval take količine MDA, ki bi nakazovala na začetek izrazite oksidacije. Koncentracija prisotnega vitamina E se je med vzorci zelo razlikovala, saj se je njegova vsebnost gibala med 95 in 19682 mg/kg. Izmerjena vsebnost vitamina E v 4 vzorcih ni bila skladna z vsebnostjo označeno na označbi. Na podlagi rezultatov predpostavljamo, da vsebnost vitamina E ni imela vpliva na PŠ in totox vrednost, medtem ko so večje količine vitamina E izkazale večjo zaščito pred nastankom sekundarnih produktov oksidacije.</dc:description><dc:publisher>[K. Klemenc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-03 07:16:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149086</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
