<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=149078"><dc:title>Virulentni dejavniki sevov Porphyromonas gingivalis, izoliranih iz posameznikov s parodontalno boleznijo</dc:title><dc:creator>Bohar,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skočaj,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gašperšič,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Porphyromonas gingivalis</dc:subject><dc:subject>parodontalna bolezen</dc:subject><dc:subject>genotipizacija</dc:subject><dc:subject>virulentne determinante</dc:subject><dc:description>Parodontalna bolezen je kronična vnetna bolezen obzobnih tkiv in predstavlja
najpogostejši razlog za izgubo zob v odrasli dobi. Nastanek kompleksnih zobnih
oblog in prisotnost parodontalnih bakterij sta glavna razloga za razvoj bolezni.
Agresivnejši potek bolezni pogosto povezujemo z viruletnimi dejavniki oz.
virulenco bakterije P. gingivalis. Namen magistrske naloge je bil oblikovati
specifične začetne oligonukleotide za nabor virulentnih dejavnikov P. gingivalis in
z metodo PCR opredeliti njihovo prisotnost in prevalenco v kliničnih izolatih
slovenskih pacientov s parodontalno boleznijo. V 53 kliničnih izolatih sevov P.
gingivalis smo ugotovili visok delež genov za viruletne dejavnike, ki vplivajo na
medceličnino, eritrocite in celično signalizacijo gostitelja. Pri agresivnejših oblikah
parodontitisa smo zaznali razlike v prevalenci virulentnih dejavnikov za pritrjanje.
Pacienti z napredovano parodontalno boleznijo imajo v največjem deležu prisotno
gensko različico dolgih fimbrij fimA II (83 %) in v najmanjšem različico fimA V
(3,8 %), med katerima smo potrdili tudi statistično značilno negativno korelacijo (p
– vrednost &lt; 0,001). V dokaj visokem deležu (60,4 %) smo v posameznih izolatih
zaznali prisotnost različnih genskih zapisov dolgih fimbrij fimA, kar lahko
najverjetneje pripišemo prisotnosti različnih sevom P. gingivalis v posameznem
vzorcu. Sklenemo lahko, da dolge fimbrije FimA predstavljajo potencialno
zanimivo področje nadaljnjih raziskav v povezavi z agresivnejšimi oblikami
parodontalne bolezni, pri čemer uporaba metode PCR ni najbolj zanesljiva, zaradi
možnosti lažnih pozitivnih rezultatov.</dc:description><dc:publisher>[Z. Bohar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-03 07:15:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149078</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
