Zanesljivost merilnih orodij za ocenjevanje oblike stopala pri osnovnošolcihGroznik, Manca (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Drobnič, Matej (Komentor) Kovačič, Tine (Recenzent) magistrska delafizioterapijaoblika stopalaploska stopalazanesljivostindeks oblike stopalaodtis stopalatest navpičnega padca navikularne kostiUvod: Stopalo ima kot ena izmed mehansko najzahtevnejših struktur v človeškem telesu izredno pomembno vlogo v biomehaniki gibanja. Razvoj stopala poteka na več ravneh, ki zajemajo strukturne in funkcionalne procese razvoja. Stopalo lahko ocenjujemo z različnimi merskimi orodji, za ocenjevanje najpogosteje uporabljamo slikovne preiskave, merilna orodja za statično obliko stopala in analizo odtisa stopala. Na področju ocenjevanja oblike stopala otrok kljub visoki prevalenci dinamičnega ploskega stopala še ni jasnega soglasja o tem, katera metoda bi bila najbolj primerna za spremljanje razvoja medialnega vzdolžnega stopalnega loka pri otrocih. Namen: Raziskati zanesljivost posameznega preiskovalca pri uporabi različnih merilnih orodij za ocenjevanje oblike stopala in s tem ugotoviti, katero merilno orodje je najbolj primerno za ocenjevanje pri osnovnošolcih. Metode dela: V raziskavo smo vključili 108 osnovnošolcev. Izvedli smo tri meritve oblike stopala – Indeks oblike stopala, Test navpičnega padca navikularne kosti in analizo odtisa stopala na papir s podografom. Ocenjevanje je bilo izvedeno dvakrat v razmiku enega tedna. Zanesljivost posameznega preiskovalca smo ocenili z intraklasnimi koeficienti korelacije. Za primerjavo rezultatov med triadami smo uporabili enosmerno analizo variance ANOVA, za primerjavo med prvo in drugo meritvijo t-test ter izračunali standardno napako meritve (SEM) in najmanjšo zaznavno spremembo (MDC). Rezultati: Med vključenimi merilnimi orodji je bila zanesljivost najvišja pri lestvici Indeks oblike stopala (FPI-6), pri vseh skupinah je bila odlična (ICC>0,9). Po zanesljivosti sta lestvici FPI-6 sledila Indeks Chippaux-Smirak (CSI) in Indeks Staheli (SI). Zanesljivost za vključeni orodji je bila odlična pri vseh skupinah, razen pri učencih 1. triade, kjer je bila zanesljivost dobra. Najnižja je bila zanesljivost testa Navpični padec navikularne kosti (NDT), ki je bila dobra. Pri primerjavi izidov meritev med triadami opažamo statistično značilne razlike (p<0,05) pri vseh merskih orodjih, razen pri NDT. Razprava in zaključek: Izsledki raziskave kažejo na lestvico FPI-6 kot na najbolj primerno za ocenjevanje oblike stopala pri osnovnošolcih. Primerno zanesljivost za klinično ocenjevanje pri otrocih kažejo tudi CSI, SI in NDT. Med triadami obstajajo statistično značilne razlike v izidih z boljšo zanesljivostjo pri starejših otrocih. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati zanesljivost med preiskovalci ter korelacijo med izbranimi merskimi orodji. Prav tako bi lahko preverili veljavnost izbranih lestvic, predvsem veljavnost konstrukta teh lestvic ter sočasno veljavnost.[M. Groznik Tratnjek]20232023-08-31 07:45:45Magistrsko delo/naloga148735sl