Proučevanje sestave in lastnosti izbranih komercialno dostopnih šamponovBrodnik, Mihela Rafaela (Avtor) Planinšek, Odon (Mentor) Planinšek Parfant, Timeja (Komentor) lasjenega lasšamponi za laseviskoznosttermogravimetrična analizaKarl Fischerjeva titracijaZelo velik del trga lasne kozmetike zavzemajo šamponi. Danes, poleg njihove primarne funkcije čiščenja las in lasišča, od šamponov pričakujemo in zahtevamo še dodatne lastnosti: prijeten vonj in izgled izdelka, kar najboljšo nego las in lasišča, primeren občutek med uporabo (viskoznost, dobro penjenje) ter po uporabi gladke, mehke in sijoče lase. V diplomskem delu smo preučili sestavine in nekatere fizikalno-kemijske lastnosti petnajstih različnih komercialno dostopnih šamponov za lase. Eksperimentalno smo določali njihove reološke lastnosti, okvirno sestavo lahko hlapnih sestavin, organskih in anorganskih snovi ter natančno vsebnost vode. Vsi preučevani izdelki so bili v tekoči obliki, ki je najbolj razširjena na trgu lasne kozmetike. Z uporabo baze podatkov CosIng, ki vsebuje informacije o sestavinah kozmetičnih izdelkov, smo posameznim sestavinam določili njihovo primarno vlogo v posameznem šamponu. Veliko sestavin ima lahko več kot eno vlogo v formulaciji, zato smo raziskovali tudi njihove multifunkcionalnosti. Viskoznost šamponov smo ovrednotili z modularnim reometrom. Ugotovili smo, da vsi preučevani izdelki izkazujejo ne-Newtonsko obnašanje, se pa zelo razlikujejo glede začetnih vrednosti viskoznosti. Za določanje okvirne sestave šamponov smo vzorce analizirali s termogravimetrom. Raziskovali smo vsebnost lahko hlapnih sestavin ter organskih in anorganskih snovi. Zanimalo nas je kolikšen delež posameznega šampona predstavlja le voda, ki pa je s termogravimetrično analizo ne moremo zanesljivo določiti. Zato smo v ta namen izvedli Karl Fischerjevo titracijo. Nato smo rezultate vseh meritev primerjali s sestavo šamponov. Ker je bila voda glavno topilo v vseh izbranih oblikah šamponov, je bila njena vsebnost glede na vsebnost ostalih sestavin pričakovano največja. Sledijo organske snovi, najmanjši delež preiskanih šamponov pa predstavljajo anorganske snovi, katerih najpogostejši zastopnik je bilo zgoščevalo NaCl. Voda in NaCl imata dokaj veliko vlogo pri zagotavljanju ustrezne viskoznosti šamponov. Izdelki z najmanjšim deležem anorganskih snovi so imeli najnižjo viskoznost, formulacije z manj vode pa so izkazovale višje vrednosti viskoznosti.20232023-08-31 07:45:10Diplomsko delo/naloga148733sl