<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148714"><dc:title>Raba slikanice brez besedila v vrtcu</dc:title><dc:creator>Filipić,	Renata	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govor in govorne spretnosti</dc:subject><dc:subject>koherentnost</dc:subject><dc:subject>pripovedovanje</dc:subject><dc:subject>slikanica brez besedila</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem preučevala spodbujanje govora in govornih spretnosti otrok v predšolskem obdobju. Osredinila sem se na preučevanje pripovedovanja zgodbe ob slikanici brez besedila. V teoretičnem delu sem opredelila pojma govor in jezik ter predstavila dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora. Osredinila sem se na pripovedovanje, razvoj pripovedovanja zgodbe, dejavnike, ki sodoločajo raven pripovedovanje zgodbe, ter opredelila kriterije za ocenjevanje koherentnosti zgodbe. Predstavila sem različne vrste slikanic, vlogo in pomen ilustracije ter podrobneje opisala slikanico brez besedila Deček in hiša. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki sem jo izvedla s slikanico brez besedila Deček in hiša avtorice Maje Kastelic. V raziskavo je bilo vključenih dvajset naključno izbranih otrok, in sicer deset otrok, starih od 3 do 4 let, in deset otrok, starih od 5 do 6 let, ki so ob slikanici brez besedila pripovedovali zgodbe, ki sem jih nato zapisala in jim določila stopnjo koherentnosti. V raziskavi sem ugotavljala, kolikšen delež otrok pri pripovedovanju zgodbe potrebuje spodbudo v obliki vzgojiteljevih vprašanj ter kdo je po mnenju otrok glavni junak zgodbe. Rezultati analize so pokazali, da na stopnjo koherentnosti vpliva predvsem starost otroka ter njegova jezikovna zmožnost. V zgodbah mlajših otrok je bilo veliko naštevanja, pri pripovedovanju so po večini potrebovali spodbudo vzgojitelja v obliki vprašanj. Starejši otroci so pripovedovali koherentnejše zgodbe, vendar nihče od sodelujočih otrok ni pripovedoval zgodbe na najvišji stopnji koherentnosti. Eden od otrok je potreboval spodbudo v obliki vzgojiteljevih vprašanj, ostali otroci pa so zgodbo pripovedovali samostojno. Analiza odgovorov, kdo je po mnenju otrok glavni junak zgodbe, je pokazala, da so otroci odgovorili različno in na njihov odgovor starost ni vplivala.</dc:description><dc:publisher>R. Filipić</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-30 08:30:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148714</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
