Interpretacija arheološke dediščine z uporabo sodobne IKT: HologramKerčmar, Anja (Avtor) Vidrih Perko, Verena (Mentor) interpretacijaarheologija za javnostmuzeologijahologramrazstavamuzejobogatena resničnostZa razvoj arheologije za javnost so najbolj pomembne družbene spremembe, ki so prinesle drugačne navade javnosti, razvoj procesne arheologije in kot odgovor nanjo, poprocesna arheologija (Merriman 2004). Konceptualne spremembe v arheološki teoriji so sledile istim družbenim spremembam, ki so vodile tudi do sprememb v muzejski teoriji. Nova muzeologija predlaga uporabne usmeritve muzejev v prihodnosti s posluževanjem sodobnejših komunikacijskih sredstev in se zavzema za večjo vpetost muzejev v kulturno in socialno okolje. Za sodobni muzej sta temeljnega pomena interpretacija in komunikacija. Arheologija se je do nedavnega v muzejih pojavljala le v obliki raziskovanj materialne kulture, tj. artefaktov na polju temeljne znanosti in šele z vključevanjem javnosti v arheologijo in širjenjem zanimanja v javnosti za postopke odkrivanja, ohranjanja ter interpretacije, je muzejska arheologija prevzela ne le izobraževalne, temveč tudi identitetne in razvojne družbene naloge. Arheologija za javnost nima enotne definicije, ker se njene naloge spreminjajo glede na potrebe določene skupnosti in družbe ter v sodelovanju z javnostjo. Ker so se v različnih koncih sveta izoblikovali različni pogledi na način in namen delovanja arheologije za javnost, so se temu primerno razvili različni komunikacijski modeli. V muzejih dobiva vedno večjo vlogo uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij. Kibernetski in virtualni muzeji 21. stoletja imajo veliko prednost zagotavljanja obogatene muzejske izkušnje, ki odločilno vpliva na čustveno komponento obiskovalca. Uporaba naprednejših tehnologij kot je holografija, ponuja možnosti ne samo v predstavljanju dediščine, temveč tudi za namene raziskovanja, dokumentiranja in celostne muzejske ali dediščinske komunikacije. Resničnosti, ki združuje elemente resničnega in digitalnega sveta, pravimo obogatena resničnost. Prednost holograma kot elementa obogatene resničnosti je, da ne nadomešča fizičnega predmeta, temveč ga obogati z digitalnimi informacijami. Izbrani primeri implementacije holograma in situ prezentirane dediščine ali v muzejskem okolju hranjenih predmetov predstavljajo pomembne komunikacijske prednosti in priložnosti predstavljanja dediščine.20232023-08-30 07:45:32Diplomsko delo/naloga148705sl