<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=148703"><dc:title>Razširjenost trajnih tetovaž med študenti Fakultete za farmacijo in njihovo poznavanje neželenih učinkov tetoviranja</dc:title><dc:creator>Špindler,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gašperlin,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tetovaža</dc:subject><dc:subject>barve za tetoviranje</dc:subject><dc:subject>neželeni učinki tetoviranja</dc:subject><dc:description>Tetovaže oz. permanentne oznake ali dizajni so, tako v starodavnih civilizacijah, kot tudi sodobnih subkulturah, odigrale pomembno vlogo. V preteklosti so bile del raznolikih obredov in hkrati predstavljale zaščito ter znak predanosti ali pripadnosti, danes pa je njihov pomen bolj estetske narave, poleg tega pa omogočajo pripovedovanje zgodbe vsakega posameznika na lastni koži. 
Tekom let se je nadgrajevala tudi regulativa na področju tetovaž. Z namenom zaščite uporabnikov je Evropska komisija sklenila, da bo v prihodnosti omejila uporabo za človeka potencialno nevarnih kemikalij. Kljub vsem omejitvam in priporočilom, pa lahko po tetoviranju še vedno pride do neželenih učinkov, npr. okužb z virusi hepatitisa B, hepatitisa C, HIV in/ali Herpes simplex, vnetnih reakcij, vulgarnega ekcema, urtikarije ter hiperpigmentiranih/hipopigmentiranih lis.
Da bi raziskali razširjenost trajnih tetovaž med študenti Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, in preverili njihovo poznavanje neželenih učinkov tetoviranja, smo pripravili anonimni anketni vprašalnik v programu 1KA, s pomočjo katerega smo pridobili sociodemografske podatke ter informacije o prisotnosti, številu, položaju in barvi trajnih tetovaž, kje so tetovažo naredili in, kaj je vplivalo na njihovo odločitev, poznavanju in prisotnosti trajnih učinkov ter razlogih, zakaj bi se za tetoviranje odločili ponovno ali ne. 
Na anketo je odgovorilo 250 študentov Fakultete za farmacijo. Med vsemi, ki so odgovorili na anketo, je 30 % tetoviranih. Najbolj pogosta barva tetovaž je črna, ki jo ima 75 od 76 anketirancev tetovirancev. 
Večina, kar 86 % tetoviranih študentov, se je tetovirala v ustrezno registriranem studiu. Neželene učinke sta imela 2 od 76 anketirancev, in sicer eden alergijo na sestavino barvila, drugi pa srbečico, vnetje, oteklino in mehurje. Med anketiranimi se jih 210 oz. 84 % študentov Fakultete za farmacijo zaveda zaveda, da po tetoviranju lahko pride do neželenih učinkov. Med ne-tetoviranimi osebami je skoraj 20 % takih, ki se ne zavedajo neželenih učinkov tetovaž, medtem ko je v skupini tetoviranih anketirancev samo 6,5 %.  Devetdestet % anketirancev, ki se zavedajo, da po tetoviranju lahko pride do neželenih učinkov, je kot neželeni učinek tega posega prepoznalo vnetne reakcije, največkrat pojav granulomov zaradi tujkov. Sledijo: hiperpigmentirane ali hipopigmentirane kožne lise, ki jih je prepoznalo 53 % anketirancev, hepatitis C  (50 %), in hepatitis B (47 %). Anketirani so v manjši meri prepoznali tudi koprivnico oz. urtikarijo (28 %), vulgarni ekcem (24 %), najmanj pa okužbo z virusom Herpes simplex (17 %).</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-30 07:45:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148703</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
